... so edina stalnica v življenju ... V zadnjih tednih jih je bilo kar nekaj, glavna je bila vrnitev profesorice, ki sem jo od januarja 2016 do začetka aprila nadomeščal. Vodstvo šole je po razmisleku odločilo, da bom do konca leta poučeval še dva izmed sedmih razredov in opravljal še neka druga dela, kar me je seveda razveselilo, ker sicer ni (še) nobene nove zaposlitve na vidiku.
Šele nekaj dni pred vrnitvijo profesorice so uredili urnik in mi dodelili dva razreda, s katerima se precej dobro razumem. Drugi so bili razočarani in malce s strahom pričakovali, kakšna bo profesorica. Naokrog so se širile različne govorice, do nje imajo skoraj strahospoštovanje, pri meni pa so bili vajeni sproščenosti in kljub temu discipline. V zadnjih tednih so se mnogi izkazali povsem drugačni, dokazali so resnost in korektnost, ki je v preteklih mesecih niso največkrat izkazali. Razlogov je več, posredno so mi dali vedeti, da jim ni vseeno za to, da jih ne bom več učil. Svetoval sem jim, naj si ustvarijo mnenje o profesorici, ko se srečajo z njo oz. jo spoznajo.
