Mineva mesec od pričetka moje prve prave zaposlitve v VIZ. Do sedaj sem bil v večji meri od nekoga odvisen, predvsem so bili to mentorji ali vodje programov, v katerih sem bil soizvajalec oziroma pomočnik. V tem mesecu pa je izvedba odvisna od mene, svoje priprave in organizacije dela. Nisem si predstavljal, da je lahko tovrstno delo tako dinamično, seveda pa si ga tudi sam naredim takšnega. Nekateri sodelavci(ke) se čudijo mojemu delovnemu času, sam pa se zgolj želim držati čim bolj ustaljenega urnika in čim več dela opraviti v šoli in ga ne nositi domov, zato sem tam prisoten v povprečju osem ur dnevno. Seveda pa se mi je že večkrat zgodilo, da nisem imel druge možnosti in sem doma delal še več ur. Večkrat sem bil že postavljen pred dejstvo, da s poslušnostjo in ne oporekanju dosežeš največ pri šefih in se ne obremenjuješ z odločitvami narejenih, zanje odgovarjajo oni, jaz pa za kvalitetno in dosledno izvedbo zadanega dela.
Dobil sem že veliko povratnih informacij glede svojega dela, ker so bili polovico leta vajeni drugačnega načina poučevanja, pri meni pa je malo drugače in se me dijaki(nje) še navajajo in seveda jaz njih. V vseh šestih razredih, ki jih poučujem je toliko različnih oseb, da imam še kar precej težav glede pomnjenja imen in predvsem njihovih karakteristik in znanja.
Omeniti moram dva dogodka, ki se navezujeta na moje delo - prvi je bil po ogledu filma v kinu s prijatelji, ko smo se še malo zaklepetali in sem povedal nekaj svojih vtisov glede poučevanja ... Omenil sem, da nisem idealist glede učinkovitosti poučevanja dijakov(inj), da jim fizika v veliki meri ni med najljubšimi predmeti in da imam realna pričakovanja. Nekdo izmed prijateljev je izjavil, da sem že "v sistemu" in da sem na poti k običajnemu liku učitelja. Mogoče, nisem in ne bom trdil nasprotnega. Nisem hotel polemizirati, ker ta, ki je to izjavil in vsi ostali skupaj nimajo toliko izkušenj kot jaz v razredu in ne vedo povsem, kakšne so prioritete najstnikov(c) na srednji strokovni šoli. Imam realna pričakovanja vendar se trudim predstaviti takšno fiziko, ki jim je blizu in jo bodo znali aplicirati v svojem življenju, kot sem to sam mnogokrat doživel in storil. Pogosto imam v mislih tale diagram, ki sem ga odkril lani in mi ponovno potrjuje, da sem odkril delo, ki me osrečuje in imam od tega materialno in psihološko korist (kljub zahtevnim najstnicam(kom), ki med urami občasno igrajo igrice na telefonih, hočejo na WC kmalu po tem, ko se začne ura in mi zastavljajo provokativna vprašanja ...). Ampak ravno v tem vidim čar tega poklica, kljub temu, da mi občasno požirajo živce in moram (na srečo samo en dan tedensko) deliti kabinet s profesorico, ki ji je vse zahtevno, jo utruja in povrhu še vsakič, ko je kdo prisoten jamra, koliko ima še do konca dela ipd. Imam pa cel kup sodelavk(cev), ki so res legende in mi dajejo veliko volje do dela (poleg dijakinj(ov)), spodbude in kakšen nasvet.
Drugi dogodek pa je bil na zabavi pri prijatelju in prijateljici, ki sta se pred kratkim preselila v stanovanje dobrih 30 km stran od doma, da je prijatelj bližje ambulanti, kjer dela kot veterinar. Po aperitivu, prigrizku in drugi pijači je beseda seveda nanesla tudi na moje delo. En prijatelj je izjavil, da bi ob tolikšnem številu najstnic obdržal službo kakšen teden; drugi je izjavil, če sem si že nakopal kakšno afero ... Provokacije, ki sem jih vajen in sem jih od njih pričakoval. Kako tanek je led, se precej dobro zavedam in od mojih dejanj je odvisna celotna moja kariera, ki sem jo komaj uradno začel. Za mnoge dijake in dijakinje sem precejšnje presenečenje, predvsem zato, ker konkretno odstopam od povprečne starosti zaposlenih (verjetno je ta nekje med 45 in 50 let).
Drugi dogodek pa je bil na zabavi pri prijatelju in prijateljici, ki sta se pred kratkim preselila v stanovanje dobrih 30 km stran od doma, da je prijatelj bližje ambulanti, kjer dela kot veterinar. Po aperitivu, prigrizku in drugi pijači je beseda seveda nanesla tudi na moje delo. En prijatelj je izjavil, da bi ob tolikšnem številu najstnic obdržal službo kakšen teden; drugi je izjavil, če sem si že nakopal kakšno afero ... Provokacije, ki sem jih vajen in sem jih od njih pričakoval. Kako tanek je led, se precej dobro zavedam in od mojih dejanj je odvisna celotna moja kariera, ki sem jo komaj uradno začel. Za mnoge dijake in dijakinje sem precejšnje presenečenje, predvsem zato, ker konkretno odstopam od povprečne starosti zaposlenih (verjetno je ta nekje med 45 in 50 let).
Kaj vse me še čaka ... Fleksibilnost in moj karakter mi omogočata, da se bom z vsakim izzivom potrudil soočiti čim bolje. Pa malo bolj moram paziti pri kakšnih izjavah, da si ne bom nakopal kakšnih zamer :)
