V torek 10. 3. 2020 se je postopoma začelo odpovedovati vse javne dogodke, govoriti se je začelo o omejitvah gibanja, zapiranju šol, trgovin itd. razmišljal sem, kaj naj sporočim svojim učenkam in učencem, ki so mi zaupani v vodenje. Na misel mi je prišel rek "Moja svoboda se konča tam, kjer se konča svoboda drugega." Situacijo sem jim bolj plastično opisal s tem, da nam je (bilo) omogočeno praktično vse - prosto gibanje, srečevanje, mir, blaginja ... in da se bo to spremenilo. V mislih sem imel seveda situacijo v Italiji in jih nisem želel posebej vznemirjati, sem jim pa na miren in resen način to razložil. Pogovorili smo se o odgovornosti do sebe in naših bližnjih, saj si ne želim(o), da bi nam storili kaj, kar si ne želimo. V popolni tišini so me poslušali, zatem pa sem besedo predal njim in nekateri so izpostavili svoja mnenja.
In potem se je začelo zares. Starša sem vprašal, če je bilo med osamosvojitveno vojno podobno zatišje oz. prisoten strah in sta rekla, da je bilo. Na ulicah skoraj nikogar več, čeprav je vreme čudovito in zunaj nobene nevarnosti. Tudi sam sem dobil skušnjavo, da bi šel kam v gore s prijatelji, druženje v lokalih sem takoj odmislil, odpovedane so bile pevske vaje in na koncu tedna še pouk.
Kar naenkrat smo bili primorani omejiti lastno gibanje, iti naokrog sami ali v manjših skupinah, držati ustrezno razdaljo do sogovornikov itd. Te omejitve so po mnenju strokovnjakov in reportažah iz tujine nujne. Čudovito pomladansko sonce me je zvabilo na kolo in rekel sem si, da se moram konkretno prezračiti. Pot me je vodila mimo treh priljubljenih lokalov, od katerih je bil en zaprt, v drugih dveh pa so se ob pijači družili nasmejani ljudje. Kaj se mora zgoditi, da se takšnim omeji svobodo? Odgovornost do sebe, kaj šele do drugih, je za nekatere očitno zadnja briga. Ponovno začenjam(o) ceniti tisto, kar mi/nam je bilo ves čas samoumevno. Že po enem tednu teh ukrepov sem opazil, da je možno stopiti iz škatle udobnega življenja in odpraviti omejitve tudi v glavi ter biti vsaj za kanček bolj svoboden. V izogib tem omejitvam se bo treba pa kar potruditi in "zgraditi drugačno normalnost" (vir: https://val202.rtvslo.si/2020/03/slavojzizek/).
Sposobnost prilagajanja spremembam je tokrat ključnega pomena. Vse dobro želim. Samo.
Sposobnost prilagajanja spremembam je tokrat ključnega pomena. Vse dobro želim. Samo.
| Novo jutro. Vrata, 16. marec 2020. |