Velikokrat sem bil že priča navdušenju otrok/mladostnikov nad določenimi dejavnostmi; neposredno sem spodbujal predvsem sestrico, da sva se skupaj lotevala res zanimivih dejavnosti. Na primer: iskala sva potočne rake, plezala po drevesih, postavila domač adrenalinski park, gugalnico, hodila bosa po potoku ... Občasno si ogledava kakšen video posnetek ali fotografije in podoživljava te dogodke. Največ, kar ji(m) lahko dam, je moj čas in izkušnje. In mnogokrat sem videl že te iskrice v očeh, ker se znajo res pristno veseliti in to pokazati.
Ob ognju na jesenskem skavtskem izhodu konec oktobra sem med zbranimi videl tisto pravo navdušenje, ki daje nam "tastarim" voljo in potrditev lastnega dela, kar je zame zadostno plačilo. Ponoči je bilo za tiste, ki smo spali na podstrešju lovske koče precej hladno (zunaj je bilo okoli ničle), vendar ni bilo veliko pritožb med udeleženci(kami). Podobno je bilo ob jutranji budnici ob 6. uri, ko smo se odpravili gledat sončni vzhod na bližnji hrib. Svoje so dodale še nočne skrivalnice, gugalnica, petje in dejavnosti ob ognju, orientacija po prelepem jesensko obarvanem gozdu ..
Za vsak tak skupinski dogodek bi lahko naštel nekaj dejavnosti, ki so imele "tisto", kar daje čar vsemu skupaj. To so res čudoviti trenutki, ki tem mladostnikom pomenijo res veliko in jih bodo nekoč razlagali svojim otrokom in se spominjali iskric v očeh ...
(fotke so pa na računalniku, ki stavka ...)
