Dopoldanska megla je izginila in pokazalo se je Sonce, ki je v dolini stalilo ves novozapadli sneg, v višje ležečih krajih pa ga je (na srečo) zapadlo precej več. Popoldanska utrujenost me je spravila v horizontalo za nekaj časa potem pa sem se v nekaj minutah uredil v športno obleko, domači so me odložili v Renkah, od koder sem se odpravil proti Divji gori - Ostrežu. Debelina snežne odeje se je vse bolj povečevala in v neki senčni legi ga je bilo na okoli 700 m (in več) 30 cm - ravno dovolj za pravo zimsko idilo. Do doma sem šel peš, prehodil dobrih 18 km, se prijetno utrujen, malo zmrznjen in potolčen po nogah zaradi zdrsov regeneriral in pogledal fotke, ki so kot ponavadi čudovite.
Po nekaj tednih sem se na drugačen način (ne s kolesom :)) sprostil v objemu mirnih megleno-sončnih gozdov in praktično brez vsakršnih naravnih in umetnih zvokov (razen tistih, ki sem jih povzročal sam).
 |
| Filter (sončna očala) |
 |
| Na pol zmrznjene kapljice. |
 |
| Nad 10-metrskim prepadom. |
 |
| Zadnji. |
 |
| Megla bo kmalu pregnana ... |
 |
| Pogled proti Kumu, nad njim pa Luna. |
 |
| Orljek. |
 |
| svetlobni steber |
