Nekajkrat sem imel s starši dijakov(inj) stik posredno, z nekaterimi pa končno tudi v živo na govorilnih urah. Pogovoril sem se z zaskrbljenimi starši, katerih sinovi/hčerke so zaradi različnih razlogov pisali prvo negativno oceno (ali imajo večino negativnih) pri fiziki in kakšne so njihove možnosti glede popravljanja pred koncem šolskega leta. Zavedam se dejstva, da poučujem predmet, ki je večini med neljubimi oz. zahtevnejšimi, ker zahteva več poglobljenega učenja in vaje. Sicer pa jim razlagam samo osnovne vsebine, ker se je število ur fizike zadnja leta tako zmanjšalo. S starši sem se pogovoril, jih malo pomiril, vprašali so me, kaj lahko pričakujejo dijaki(nje) v popravnem testu, poskušali lobirati za lažje preverjanje ipd. Nujno na koncu pogovora pa je, da gre starš od učitelja zadovoljen in z vzpodbudo (nasvet mentorja izpred nekaj let). Vse se da pomeniti, potrebna je volja in pravi pristop. Navsezadnje pa ocene niso tako pomembne, pomembnejši je odnos dijakov do učitelja in obratno, kar rojeva sadove.
No, še nekaj besed o vplivu na dijak(inje) in posredno na druge. Z nekaterimi se poznam že od prej, zato se je že kaj razvedelo o meni, nekaj dijakinj je tudi skavtinj in ker sem v teh krogih baje precej znan, seveda rade govorijo tudi o tem. Neka mama mi je vsa navdušena razlagala, da me pozdravlja neka skavtinja, ki sem jo imel pred leti na taboru in da je ona sodelavka njene matere. V glavnem - še en dokaz, da je Slovenija res majhna. Pa upam, da je moj vpliv predvsem pozitiven ...
