Pred dnevi sem bil na predavanju znanega Slovenca, ki je razlagal svojo življenjsko zgodbo, poslanstvo, uspehe itd. Na koncu predavanja mu je poslušalka zastavila vprašanje: "Ali ste srečen?" Odgovoril je, da ne ve, kaj je prava sreča, da pa ob določenih uspehih pri delu z ljudmi doživlja približke sreče oziroma zadovoljstva. Morda to izhaja iz turbulentnega otroštva in mladosti, da je bil pogosto zapostavljen, prepuščen sam sebi in predan brezdelju. Ampak je našel življenjsko poslanstvo in njegovo delo zagotovo osrečuje marsikoga.
Seveda mi je dal misliti s tem odgovorom ... Ker se tudi sam tega že dolgo nisem vprašal. V dneh po tem predavanju sem imel dopust, vreme je bilo kot nalašč za dejavnosti na snegu in bil sem čisto navdušen, družil sem se s prijatelji, treniral in užival v zimskih lepotah.
Dopust je minil, baterije sem si napolnil, napočila je nedelja zvečer in priprava na delovni teden. Kar naenkrat me je zagrabila nekakšna mešanica občutkov; bil sem poln energije zaradi užitkov na snegu, toplega sprejema v priljubljen pevski zbor ampak v mislih sem imel kaj vse moram narediti ...
Ustalljena tedenska rutina se je spet pričela in všeč mi je, da imam takšno delo. Na delo sem prišel zadovoljen, ker sem še enkrat potrdil, da je bila odločitev za poklic prava, sem motiviran za delo in se trudim po svojih najboljših močeh, da predajam znanje in motiviram mlade. To je tisti del učiteljskega poklica, ki je po mojem najpomembnejši - spodbuditi mlade, da imajo občutek koristnosti, potrditve in smisla učenja. To pa določeni laiki težko razumejo. In v tem je bistvo zadovoljstva oziroma sreče, kar učitelj enostavno mora čutiti, sicer postane zdolgočasen birokrat, ki zgolj hodi v službo. Odnos učencev(k) do mene se je spremenil, na začetku me niso jemali najbolj resno, v zadnjih tednih pa dobivam vse več potrditev glede odobravanja mojega načina poučevanja in zanimivosti mojih ur. Nekaj pa očitno že delam prav, da je tako. In v tem je bistvo te sreče, ki jo doživljam na delovnem mestu. Sreča je seveda povezana z odnosi in vedno, kadar sem se trudil za dobre odnose, je bila tudi sreča zagotovljena. Doseganje sreče pa se ne bo nikoli končalo.
Piko na i je dodala še sestra, ki mi je kar naenkrat zastavila vprašanje: "Ali si srečen?" Odgovoril sem z da, v mislih pa sem imel predvsem srečo, ki je posledica športnih užitkov. Temeljna, življenjska sreča pa je vsekakor povezana s smislom. O tej temi sem že razmišljal in zapis predlagam v branje.
In še kratka analiza milenijcev (med katere spadam tudi jaz vendar se mi zdi, da nisem čisto tipičen):
