Prideš, si in greš.
Pred dnevi mi/nam je bilo in drugim nastavljeno ogledalo resnice, da smo vsi minljivi in da nas lahko doleti kmalu. Sokrajan srednjih let, ki je služboval v okolici Domžal, je med sprehodom doživel zastoj srca in kmalu zatem umrl. Za seboj je pustil veliko praznino, ki je ne bo mogoče nadomestiti. Ob slovesu so njemu bližnji izpostavili res čudovite dosežke njegovega dela in izpostavili tudi dele njegove oporoke. Najbolj mi je ostala v spominu misel glede podiranja medsosedskih ograj - s tem je pokojni mislil na prepreke med nami in izboljšanje odnosov. Nikoli ne veš, kdaj prišel bo ta čas ...
