Po nemirnih začetnih septembrskih tednih smo se končno odpravili na pevsko tekmovanje v Rimini. Pričakovanja so bila mešana, saj določenih pesmi še nisem dobro znal oz. sem se preveč zanašal na ostale pevce. Želel sem uživati v čudovitem obmorskem mestu in se potruditi za čim boljšo pripravo na vajah in izvedbo na nastopih. Ob večerih smo se odpravili ven na pijačo ali dve, se poveselili in šli ob dokaj normalnih urah spat (pogosto po polnoči, kar je po besedah zborovodkinje odločilna ura za kvaliteten počitek).
Prvi dan je bil malo raztresen, veliko je bilo letanja sem in tja, trema pred prvim nastopom je bila bolj ali manj podzavestna, saj sem pesmi iz te kategorije znal najbolje.
 |
| Tiberski most. |
Drugi dan je bil poln navdušenja pred nastopom v narodnih nošah, ko smo peli ljudske pesmi. Zvečer smo izvedeli, da smo zmagali v tej kategoriji ... Sledil je še netekmovalni koncert, na katerem smo bili po besedah zborovodkinje povsem sproščeni, mirni in smo se res izkazali. Večer in noč sta bila za nekatere precej divja in ker je bil naslednji dan brez tekmovanja, so si dali duška
 |
| Gorenjke ;) |
Tretji dan je bil čudovit, odpravili smo se na ogled mesta/države San Marino in zelo uživali (tudi po zaslugi prostih vstopov v muzeje). Zvečer smo imeli čudovito vajo, na kateri sem doživel nenavaden občutek hvaležnosti, ponosa, sreče in miru. Ves čas nas je zborovodkinja mirila, nam svetovala in motivirala. Ena izmed žirantk tekmovanja je izrekla citat:
"Glasba se začne tam, kjer se besede ustavijo." Enostavno je težko opisati ta občutja, treba jih je doživeti. In če sem/smo doživeli takšne občutke izvajalci glasbe, verjamem, da so tudi poslušalci.
 |
| Monte Titano, San Marino. |
Četrti dan dopoldne smo imeli zadnji tekmovalni nastop in pozno zvečer finale najboljših zborov. Med dopoldanskim nastopom sem bil povsem sproščen, se osredotočil na detajle in bil po nastopu res zadovoljen. Zvečer ... pa je sledila najbolj čudovita vaja, na kateri sem od čudovitih akordov, vzdušja in hvaležnosti, da sem del te tako čudovite zgodbe, dobil solzne oči. Finale se je pričel ob 21. uri, na vrsti smo bili kot zadnji - osmi zbor, šele ob 23. uri. Vsi zbori so po svoje navdušili, nekateri s koreografijami, vsak pa s kvalitetnim zvokom. Med poslušanjem se mi je povišal srčni utrip, začel sem razmišljati, da se bo treba zelo potruditi. Po šestem zboru smo šli ven in zagledali neprijeten prizor štirih mladoletnih Čehinj, ki so zaradi stresa, utrujenosti in še česa hiperventilirale ... To me/nas je malo vrglo iz tira in naša osredotočenost se je rahlo zgubila. Pred nastopom smo se ponovno zbrali, šli na oder in dali vse od sebe.
Počakali smo še na rezultate in bili zelo zadovoljni z izkupičkom, saj smo zmagali v vseh treh kategorijah, v katerih smo tekmovali. Na koncu je v finalu zmagal zbor z Danske, ki je bil res kvaliteten in zelo osredotočen, kar je bilo dobro vidno pri njihovem
nastopu. Ob tem sem bil povsem miren in zadovoljen, saj sem neizmerno užival, spletel nova prijateljstva, kljub tremi in rahli nezbranosti med finalnim nastopom.
Od precejšnjega nemira v glavi in okoli sebe sem uspel po vsem tem občutiti mir, ki sem ga zelo potreboval, čeprav se tega nisem zavedal. In ni bila samo glasba razlog za ta občutja ampak tudi vsakodnevni sprehodi po peščeni plaži in čakanje na sončne vzhode, pogovori in sproščeno druženje s prijatelji(cami) ...
 |
| Čudovito. |
