Luč, naj bo metaforična ali resnična, mora sijati. V primeru, da ugaša ali ugasne, se nam slabo piše. Naj bo še tako šibka, na koncu dolgega tunela ali svetla, mora obstajati.
Razlog za ta zapis ni iskanje smisla oz. luči ampak žarnica, ki sem jo obljubil zamenjati prijateljici. Pred kakšnim mesecem sva šla skupaj v kino, se vmes nekajkrat dobila in uživala v skupnem preživljanju časa. Pred ogledom filma sva šla po žarnico, po filmu pa sem bil kar utrujen in sem se odpravil domov. Pred kratkim sva se razšla in ko sem se odpravljal iz njenega stanovanja, sem na mizi opazil steklen pokrov luči, izvijač in vijak. Rekel sem ji, da kar sem obljubil, bom naredil, ona pa je rekla, da pokrova sama ni znala pritrditi. Med pritrjevanjem sem izjavil, da za takšne stvari smo pa moški pripravni in izpadel rahlo ciničen. Modro je molčala in se mi zahvalila za opravljeno delo.
In vendar upanje na stabilno zvezo, v kateri bo sijala luč, ostaja.
 |
| Čudovita osvetlitev v Uršulinski cerkvi po božičnem koncertu. |
