Po SSKJ:
- ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju
Spomnim se tega izraza, ki mi v času študija še ni bil povsem jasen. Jasen mi je začel postajati šele po nekaj mesecih pripravništva, po treh letih poučevanja pa sem dokončno ugotovil, kaj naj bi ta pedagoški eros pomenil.
Začetki so dostikrat zahtevni, pri poučevanju sem doživel kup presenečenj in hladnih prh, ki jih nisem pričakoval. Vse je bilo kot nekakšen preizkus volje, iskanja načinov za izboljšanje dela oz. profesionalno rast. Zavedel sem se pomena postavljanja meja, vztrajanja pri odločitvah, doslednosti in pravičnosti. Tako nekako se doseže sodelovanje s strani učenk(cev), čeprav je včasih kar velik izziv pripraviti (pogosto) nemotivirane najstnike(ce) za karkoli.
In nekajkrat na mesec, včasih celo na teden, se zgodi, da sem srečen, ker sem v tem poklicu. Učenci(ke) znajo biti v svojih dejanjih in besedah tako iskreni in prisrčni, da jih enostavno moram imeti rad (v profesionalnem oz. duhovnem smislu). Trud, ki ga vlagam, se mi vrača, vedno moram postavljati izzive in ne stagnirati. Za največji uspeh si štejem, ko včasih z malenkostjo manipulacije, največkrat pa z vztrajanjem pri tem, da učenec(ka) doseže več, kot bi brez vodenja oz. spodbujanja. Zadovoljstvo, ko pride do uvida ali izboljšanja razumevanja neke vsebine, je ključ do uspeha. Po(do)kazati jim, da zmorejo, kljub temu, da so mnogokrat izpostavljeni prisili, da se spravijo učit ipd. Trenutno sem očitno v obdobju, ko imam toliko potrditev s strani učenk(cev), da odobravajo moj način, čeprav vedno obstaja prostor za izboljšave.
Pred kakšnim letom mi ni bilo ravno lahko in sem resno razmišljal, da bi si poiskal kakšno alternativo. Dinamika in pristno otroško veselje mi ne dopuščata, da bi nehal. Biseri oz. cvetke v vsem naboru različnih učenk(cev) so tisti, ki dvigujejo voljo oz. vedno znova zbujajo pedagoški eros.
 |
| Na predstavitvi raziskovalne naloge učenca, kateremu sem bil mentor. |
