Po ogledu oziroma rednem spremljanju nekaterih blogov oseb, ki so se odločile za projekt 365 dni v fotografijah me je že pred nekaj meseci premamila želja, da bi se tudi sam lotil tega projekta. Seveda sem takoj začel razmišljati, kakšne posledice bi to imelo za moj sicer že kar precej natrpan urnik in še vedno nisem ugotovil, če je takšen projekt pri meni realno izvedljiv. Gre predvsem za odgovornost do samega sebe in samodisciplino, vsekakor pa bom moral biti precej vztrajen.
Zakaj še ena dodatna stvar? Trenutno vodim več skupin, vsako na različnem področju in s svojimi specifikami. Najpomembnejša zaposlitev je pripravništvo, ki na srečo poteka kar v redu, sicer še vedno nisem dobil najboljšega občutka za ustrezno pripravo in osredotočanje na najpomembnejše pri izvedbah učnih ur. Enostavno je toliko podrobnosti in posebnosti, da so napake skoraj samoumevne in je potreben daljši čas za pripravo na samostojno poučevanje.
Takšen projekt mi je res pisan na kožo, malo mi je žal, da se ga nisem lotil že v začetku leta, ker bi z njim ogromno dobil in predvsem užival v enem svojih najljubših hobijev - fotografiranju. Sicer občasno po nekaj dni nisem v bližini računalnika in bi moral objavljati za nazaj ampak pri takšnem projektu gre predvsem za obvezo do samega sebe in predvsem dobro vnaprejšnje načrtovanje. Preko fotografije in v njej se zadnje čase najbolj "najdem" in od sedaj naprej se bom trudil ažurno izražati svoj pogled na določeno temo preko fotografij. Dodajam še povezave nekaterih prijateljev/ic in ostalih, ki so se lotili tega projekta in jih z velikim zanimanjem spremljam že skoraj od vsega začetka projekta. Ne gre torej za neko hudo pomembno odločitev ampak za še en način popestritve že tako pestrega življenja.
