Na poti domov s težko pričakovanega ogleda lutkovnega mjuzikla Zverjasec sva s sestro z vlaka opazovala dvojno mavrico, ki je bila pika na i fenomenalnemu dnevu. V najin pogovor se je vključila še soseda, ki se je ves čas nasmihala sestri, ona pa njej in ji vidno polepšala vožnjo. Omenila je, da se na koncu mavrice nahaja zaklad, vreča denarja, jaz pa sem rekel tej sosedi, naj pove zgodbo, če jo pozna podrobneje. Rekla je, da je ne ampak da ta zaklad predstavlja srečo, ljubezen, dobroto ... Sestra je vsa navdušena začela razlagat, kako bi splezala na mavrico z lestvijo, več lestev zlepila skupaj, na njej počela ne vem kaj vse in šla do tega zaklada. Potem pa je sledilo njeno vprašanje: zakaj se mavrica premika? Rekel sem ji, da zato ker se mi premikamo z vlakom in da jo vidimo samo kadar za nami sije sonce, nad nami dežuje in jo gledamo pred sabo. Glede podrobnosti sem ji rekel, da bo izvedela čez nekaj let, ona pa je rekla, da naj ji vseeno poskusim razložiti in me s tem vprašanjem precej presenetila. Kmalu smo prišli ob vznožje hriba, ona pa je začela spraševati, zakaj mavrice ne vidimo več in znašel sem se pred izzivom - kako neko teorijo / pojav razložiti otroku, ki ima o svetu še zelo pomanjkljive predstave in ga zanima vse po vrsti.
Nekoč mi je nek profesor rekel, da tisti, ki zna znanstvene teme predstaviti sedemletnemu otroku, znanost res razume. Druga misel, ki se mi je ob tem in dogodkih današnjega dne plete po glavi, so nastopi, pri katerih je bilo moje vodenje razreda / poučevanje ocenjevano. Med razlago in računanjem meritev se mi je zgodilo, da sem sicer dokaj enostavno razumljivo snov zakompliciral in sledilo je kar precej začudenih pogledov učencev, ki se niso znašli med zapisom postopkov na tabli in zakompliciranimi številkami ... Že med uro sem se zavedel, da sem precej brcnil v temo in evalvaciji ravnateljice in mentorja sta to potrdili ...
Obvladovanje razreda mi gre sicer dokaj dobro od rok, čaka pa me še veliko dela na strokovni pripravi in predstavitvi čim bolj uporabnih tem, ki jim bodo v življenju prišle prav. Novi izzivi, ki bodo (upam) kmalu postali realni.
 |
| Skok v svet pravljic ... |
