torek, 24. februar 2015

občutljivost

V spomin so se mi vtisnile besede nekega govornika, ki je v svojem govoru poudaril besedi občutljivost in trud. Občutljivost je razložil v kontekstu empatije - sposobnosti za vživljanje v čustva drugih, prepoznavanje njihovih potreb, želja itd. Pri tem (in na vseh drugih področjih) je potrebno vlagati kar precej truda, da dosežem(o) želen učinek.
Na (uspešno izpeljanem) skavtskem zimovanju sem sprva želel sodelovati bolj kot programski voditelj, na koncu pa se je izkazalo, da sem bil skoraj glavni voditelj in prevzel marsikatero tehnično stvar, za kar smo imeli sicer na služenju tri klanovce. Od otrok zaradi poklicne učiteljske strogosti in izkušenj vodenja zahtevam več kot marsikdo in na to sem ponosen, kljub temu, da mi troši precej energije in živcev. Prav nič drugače ni bilo pretekli vikend, ko sem na trenutke moral priganjati večino otrok in klanovcev, da so premaknili stvari. Zastavili smo si tehnično kar zahteven projekt peke celega piščanca in zajca v podpeki v žerjavici, kar pa se je zaradi zimskih razmer in slabe tehnične podpore izšlo precej drugače od pričakovanj. Računal sem, da bo peka mesa trajala največ dve uri, na koncu pa je trajala skoraj štiri. Za pomoč pri peki sem prosil klanovca ampak sta nujno morala kopati iglu. Na srečo mi je prišel pomagat brat, za dodatek pa sva zaradi hitenja stresla eno improvizirano aluminijasto pečico v žerjavico ... Ko ti gredo stvari narobe, jih gre lahko veliko. Na ta sobotni večer je bilo na žalost veliko. Otroci, ki so bili prisotni ob ognju so pekli testo, eno dekle me je vsaj štirikrat vprašalo, kdaj bo za jest in vsakič sem ji odgovoril, da bo vse ob svojem času. Vsi smo bili utrujeni, lačni in mokri v noge. Poleg tega jih je bilo potrebno ves čas priganjati, da so prinesli dodatno kurivo, pomagali pospraviti okolico ognjišča itd. itd. Nekemu otroku sem po njegovem pritoževanju nad peko zajca zabrusil, da bo brez večerje. Po tem sem se zamislil, kaj sem storil in se poskusil umiriti. Škoda, da sem govor o občutljivosti slišal šele prihodnji dan, zagotovo pa sem bil ob pravem mestu na pravem času in sem za to zelo vesel.
Ko sem po približno treh urah peke ocenil, da sta zajca in piščanca že pečena, smo šli v hišo, kjer je pripravo večerje prevzela klanovka. Meso še ni bilo do konca pečeno in počakali smo še kakšno uro, da je bilo vse po "hasapu". Še dobro, da je prišla, rekel sem ji, da se bo sedaj vse uredilo, ko je prišla ženska med nas. In res se je, vsaj glede večerje. Z veseljem sem rezal meso in ga delil lačnim otrokom, med katerimi pa jih je bilo nekaj, ki so me ponovno razočarali s svojim grebatorstvom oz. egoizmom. Fantu, ki sem mu prepovedal jesti, sem med večerjo rekel, da naj kaj poje, on pa iz principa ni hotel in trdil, da mora shujšati. Program smo morali zaradi dolge peke prilagoditi in po večerji sem se javil za pomivanje posode, da je bil začrtan program vsaj za silo izveden. Med pomivanjem sem se sprostil in malo razvedril. Ponoči so šli trije spat v iglu, jaz sem se javil za nalaganje na ogenj in se s tem obsodil na precej hudo utrujenost.
Proti koncu zimovanja je do mene pristopil fant, ki sem mu prepovedal jesti večerjo prejšnji dan. Rekel sem mu, da sem mu storil manjšo krivico, on pa mi je povedal, da so se nekateri pritoževali nad majhno količino porcij; da je krompir, ki ga je spekla klanovka boljši kot moj; da smo imeli voditelji pretoplo v sobi ipd. Opravičil sem se mu; fant mi je izprašal vest in mi dal precej za misliti.
Dobrota je na žalost sirota. Mnogi izmed teh otrok niso občutljivi za najbolj osnovne stvari, kot je topla hiša, kuhan obrok, program, trud za majhne stvari, ki pa nikakor niso malenkostne/nepomembne. Morda sem (smo) dal(i) otrokom potuho, jim prevec nosil(i) stvari k riti, v zameno pa dobil(i) hladen tuš. Ko sem na krut način spoznal, da si ponižno želim vsaj majhne zahvale, sem se zavedel, da sem bil tudi sam velikokrat takšen in da se moram vedno truditi biti občutljiv.
Pa vendar, kakor je z mojega vidika izpadlo to zimovanje čudno, sem uspel ohraniti vedrino na obrazu in odmisliti te zaplete (8. skavtski zakon: skavt si v težavah žvižga in poje). Svež sneg in kepanje, otroci, ki so s svojo igrivostjo in humorjem popestrili dogajanje, pecivo mame dveh otrok so prinesli malo veselja. In zaradi takšnih biserov je vredno vlagati trud in biti kljub vsemu hvaležen za tovrstne lekcije. :)