Na podlagi objav na blogu lani julija in novembra, ki sta ju spodbudila uvodnik iz revije Kralji ulice in poslušanje radijske igre, sem po pogovoru z znancem novinarjem, ki je eden redkih, ki se je lotil raziskovalnega novinarstva in šel med ljudi z "dna družbe", sestavil še en zapis na sorodno temo. Za svoje raziskovalno delo je dobil pomembno novinarsko nagrado in tudi mene je nekega dne prosil za intervju oz. idejo o pisanju o prostovoljstvu oz. kontrastu bede družbenega dna - torej nečem pozitivnem, ker se je naveličal pisanja o pretežno negativnih temah, tabujih ipd.
Vprašal sem ga, kaj je po njegovem mnenju glavni razlog za to, da posameznik pristane na dnu in mi odgovoril, da je to kriza smisla. Pred kratkim je objavil tudi članek o ljudeh, ki so se uspeli rešiti spon odvisnosti od (trdih) drog. Ponovno pa sem dobil piko na i temu razmišljanju, ko sem nenačrtovano na obisku pri prijatelju na Gorenjskem srečal urejenega dolgolasega moškega srednjih let, ki se je prijazno predstavil in jaz njemu. Prisluhnil sem njegovi življenjski zgodbi od rojstva do danes.
Rodil se je v nespodbudno okolje, polno prepira in nesprejetosti, reševanja duševnih stisk s tabletami in posledično odvisnosti od drog, dolgoletnemu življenju na ulici brez smisla in vsem, kar pride s tem. Nekoč je spoznal žensko, ki je verjela vanj, da se je zmožen rešiti spon odvisnosti in z njeno ter pomočjo komune mu je uspelo najti smisel v življenju, danes je ta ženska njegova žena. Zastavil sem mu vprašanje, če je on tisti ozdravljen "športnik", o katerem mi je nekoč govoril prijatelj novinar, pa je rekel, da ne, da je bil njegov šport v preteklosti edino "špikanje". Malo smo se nasmejali, zaželela sva si srečo in vse dobro v življenju ter odšla vsak po svoje.
Takšne iskrenosti in močne volje že dolgo nisem občutil pri nikomer, je eden izmed mnogih primerov, da je smisel, žarek upanja ... možno najti tudi v najtemnejših breznih življenja.
Še en pomenljiv Vennov diagram:
RAZLOGI SO
Čeprav nam jih življenje sproti ruši,
razlogi so:
ko tonemo v temo, v obup,
so nam na temnem nebu v duši
kot severnica v kažipot prižgo.
Preveč teme se v nas je usedlo z leti,
prekrilo naš otroški kam in kod,
samo nazaj je treba se ozreti,
do svojih bosih nog spet najti pot.
Razlogi so,
čeprav oko morda jih več ne uzre,
ne ujame več uho,
čeprav ob njih srce,
od lepih sanj utrujeno,
nič več ne vztrepeta.
Razlogi za življenje so!
Celo ko je življenja v nas
vse manj in manj.
C. Zlobec
 |
| Diagram po Stephen-u R. Covey-u (original in še ena različica; namesto besede smisel je lahko tudi namen). |
