V dveh dneh sem sprejel odločitev o prvomajskem kolesarskem izletu, ki sem ga moral prilagoditi službi, dvema prijateljema in nekemu pikniku. Po delu sem si na zadnji aprilski dan podrobno ogledal in označil načrtovano pot, se preoblekel v kolesarska oblačila in okoli 16. ure odšel iz Ljubljane proti Škofji Loki in naprej proti Železnikom. Spet sem bil deležen kar močnega čelnega vetra, ki pa se je ob vstopu v gozd umiril in sem že samo zaradi tega dobil dovolj motivacije za kar hud vzpon na Jelovico čez Dražgoše (razmišljal sem o enostavnejši poti čez Jamnik in Kropo). Ne vem od kje sem dobil idejo za prečenje Jelovice, neobljudeni in mirni kraji me že od nekdaj privlačijo ... Želel sem si priti do prijatelja v Radovljico po malo zanimivejši poti. V glavnem zelo sem užival, se vozil po načrtovanih poteh vse dokler nisem srečal dveh pohodnikov, ki sta mi povedala, da sem malo zavil z začrtane poti in zaradi tega naredil kakšnih 200 višincev več. Tega sem sicer že nekako vajen in vedno se veselim pustolovščin, še posebej zato, ker popestrijo sicer mirno vožnjo/hojo ... Priznam, malce je bilo strašljivo v teh gozdovih, ker kakšnih 10 km nisem srečal nikogar in ves čas pričakoval, da se bo prikazala kakšna žival. Zaradi te "napetosti" sem se precej ustrašil, ko mi je gospa iz aplikacije, s katero si beležim pot, povedala, da sem zgubil GPS povezavo ... :P Kmalu sem prispel do neke planine, si natočil vodo in odšel proti dolini, ki pa je še dolgo ni bilo na vidiku. Ker se je že zmračilo, se nisem mogel spustiti po bližnjicah in sem moral iti po glavni poti, ki pa je bila 3x daljša od načrtovane. Pozno zvečer sem prispel do prijatelja, se malo pomenil z njim, ogledal nek film in se res zadovoljen odpravil spat.
Malo po osmi uri prvega maja sem se v rahlem dežju odpravil k prijatelju v Škofjo Loko, ki je predlagal, da greva skupaj kolesarit. Vprašal sem še drugega, okoli enajste ure smo se odpravili proti Selški dolini in se povzpeli na res lep hrib nad njo. Prijetno utrujen po jutranjem kolesarjenju od Radovljice do Škofje Loke sem privolil še v vzpon na Križno goro, kamor si je eden izmed prijateljev želel na čevape. Pa sva šla, noge so me kar ubogale, vožnja v dvoje je bila res sproščena in po dolgem času sem se konkretneje pogovoril z njim. Po povratku v dolino sem bil po
enem letu deležen še kosila pri njem, njegovi ženi in sinčku, bil navdušen nad pogledom na svojo fotografijo (poročno darilo), ki je na najvišjem mestu na njunem "zidu prijateljev" in se rahlo zaspan spravil proti Ljubljani in domu z vlakom. Ta dva dneva sta bila res intenzivna vendar noro lepa. Za konec pa rek, ki se ga zadnje čase kar pogosto držim: "Pustolovščina je zunaj!" (risanka V višave)
 |
| Pogled proti Dolenji vasi v Selški dolini. |
 |
| Nekje pod Jelovico. |
 |
| Dražgoše |
 |
| Dražgoše |
 |
| Prva markacija po ~ 5 km |
 |
| Pogled proti dolini (slikano nad Kropo). |
 |
| Radovljica |
 |
| Radovljica |
