Med kolesarjenjem imam ponavadi dosti časa za razmišljanje, ne samo o razmerah na cesti ampak o marsičem. Spomnil sem se nekega vabila izpred mesecev in po zelo kratkem spancu na prijateljevi fantovščini že ob sedmih zjutraj odšel proti Škofji Loki. Dan je postajal vse lepši in ko sem malo po osmi uri prispel do prijatelja in njegove žene Brazilke, sta mi že pripravila mizo, sveže pečen kruh ... Sledila je brazilska kava in zmiksan avokado z dodatki, česar ne doživim prav pogosto (no, v bistvu nisem še nikoli do zdaj). Nasmejal sem se njunim malim zakonskim prepirčkom in se precej začudil, ko sem zagledal svojo fotografijo (poročno darilo) na njuni steni. Sledilo je še posvetilo v spominsko knjigo in selfie z njima pred mojo fotografijo. To je to!
