starost

Najprej izpostavljam nekatere dogodke preteklega tedna:

1. poročila opravljenega skavtskega izziva glede obiska starejših oseb

Ta izziv mi je bil od vseh najbolj všeč, še posebej zaradi spodbujanja prave aktivnosti in odzivi so res fenomenalni. Sestrična je bila nad starejšo gospo, ki jo je obiskala tako navdušena, da si je selfie z njo natisnila in obesila na steno. Ostala poročila, ki sem jih uspel prebrati, so me navdala s ponosom, da lahko mladi z majhno spodbudo delaj(m)o velike stari. S svojo energijo, pripravljenostjo in talenti lahko bogatimo tiste, ki jim tega primanjkuje. Pri tem lahko tudi ogromno dobimo v zameno.

2. obisk lastnice travnika, kjer smo lani taborili

Opisal sem ga že v enem izmed predhodnih blogov a naj ga omenim še tukaj. Pri tej gospe sem se pred in med taborom večkrat ustavil, namenil sem ji nekaj časa in še zdaj vem za večino podrobnosti, ki  mi jih je zaupala o sebi. Kljub temu, da je na nek način obupana zaradi samote in bolezni mi je preko pogovora dala veliko za misliti. Kaj vse je preživela kot dekle v Nemčiji, potem doma in pozneje v življenju (tudi v naši družini smo jih imeli dosti zelo preizkušenih) ... Ti dogodki so jih oblikovali večinoma v trdne osebnosti vredne spoštovanja in odličen zgled. Mladi smo s tega vidika lahko zgolj sence teh prednikov.

3. pogovor z uspešno gospo srednjih let o (svoji) prihodnosti.

V življenju je dosegla uspehe, ki jih uspe s trudom in talentom le peščici ljudi (rekel bi da enemu na 100 tisoč ali še več). Pogovarjala sva se o mojih trenutnih prizadevanjih za prihodnost in mi je dala precej spodbud, ki so vedno dobrodošle. Kakršnakoli že bo prihodnost (starost), bom imel pa veliko časa za obujanje obilice spominov na uspehe in podvige, ki mi veliko pomenijo (čeprav niso niti malo primerljivi dosežkom te gospe).

Zadnje dni precej razmišljam o starosti, jo gledam z različnih vidikov in pika na i temu razmišljanju je bil torkov toplovod o ustvarjanju "kulta starosti".

Po sestanku za prijateljevo fantovščino sem užival v nočni vožnji z Gorenjske proti domu in po nekaj brezveznih radijskih postajah naletel na znan glas Mihe Šaleharja a.k.a. "toplovodarja". Občasno prisluhnem njegovim kontaktnim oddajam, v katerih na duhovit in zelo prefinjen način analizira stanje na vseh mogočih področjih, tokrat se je lotil starosti. Poslušal sem skoraj celo oddajo, nekaj sogovornikov je bilo res dobrih. Klicala je iztrošena osemdesetletna gospa s hudo bolnim možem, potem vitalen in bister osemdesetletnik z močno življenjsko energijo, skrbnica starejših in drugi. Predstavili so različne vidike osmišljanja starosti, ko star človek v družbi čaščenja lepega in mladosti postane odveč, ga ta družba zavrže oziroma postavi na stranski tir ... Ta družba, ki je zasvojena s fasado, zunanjostjo; znotraj pa je pogosto gnila, izprijena in prazna. Res odlične in realne poante, vsak Mihijev sogovornik/ca pa je izpostavil/a pomen osmišljanja starosti. Najbolj sta zagotovo izstopala omenjena osemdesetletnika. Gospa je predstavila svojo težko starost, recitirala lastno pesem - prefinjeno je izbrala besede in upesnila svojo bolečino ... Poleg te pesmi sem si najbolj zapomnil mnenje enega gospoda, ki je rekel, da bo naši generaciji še težje na stara leta, ker smo bolj "okuženi" s kultom mladosti. Ne bo nam preveč, če se bomo na to postopno pripravili in znali ohranjati tisto, kar se ne postara.

Udeležil sem se tudi posveta o oblikovanju občinske strategije za mlade in sem izjavil, da smo malo zgarani/iztrošeni od vseh obveznosti potem pa je en svetnik v šali izjavil, da se zna zgoditi, da od dela ne bomo ... Rekel je še, da postaneš star šele, ko nimaš več interesa za aktivnosti, kar pa se pri nekaterih na žalost pojavi že v mladih letih.

Teme za razmišljanje se mi ponujajo kar same, vedno se naberejo različni povezani dogodki, ki jih moj um potem premleva in iz tega nastajajo ti zapisi. Naj naša srca ostanejo za vedno mlada, pa bo tudi na stara leta nekako šlo! Pa Bog daj, da dočakam(o) "starost", ne vemo namreč ne dneva ne ure ...