Zadnji dnevi so bili v naši kleti zelo pestri - zaradi sosedove mačke in njenih mladičkov. V sredo sem malo pred deseto zvečer prišel s pevskih vaj in skozi okno kletnih vrat zagledal mačko. Nekdo jo je popoldne videl z mladičem v gobcu in kmalu po vstopu v klet sem ugotovil, da jih je verjetno zaradi navezanosti na sestrico preselila k nam. Sčasoma smo ugotovili, da je tri izmed štirih mladičev med prenašanjem poškodovala z zobmi in jih odpisala. Dva sta čez noč poginila, en je bil zdrav in močan, en pa na meji. Takšen je pač zakon narave, na sestrino prigovarjanje sem poklical prijatelja veterinarja, ki je podal strokovno mnenje o mladičku, ki se je še boril s posledicami nerodnega ugriza in podhladitve ter pomiril sestrico, da je šla pozno zvečer po dveh urah spat. Nekajkrat sem šel tudi sam pogledat tega preživelega mladička, ker je bil res prikupen, ko pa sem v nedeljo popoldne prišel z vlaka in zagledal sestrico je najprej povedala, da je tudi Piškotek poginil. Ta novica me je razžalostila, ker sem videl, kako se je sestrica navezala nanj in skrbela tudi za mačko.
No, najbolj sem bil fasciniran nad željo po pomoči nebogljeni živali - s kakšno vnemo je punca vztrajala v najbolj skritem kotu naše hiše in živalco pestovala, ji priskrbela termofor itd. Naredila je, kar je mogla in znala, zagotovo pa ji bo ostal lep spomin na to doživetje.
Piškotek. Naša klet, april 2014.
