sreda, 18. maj 2016

brutalno iskrenost


Znanca na družabnem plesu po rutinskem pogovoru o službi, hobijih, življenju ...

ON (med obratom): Smem vprašat – si samska?
ONA: Sem.
ON (brez obotavljanja): Tudi jaz. Bi bila zainteresirana za kakšno
srečanje?
ONA (presenečeno): Z veseljem, si pa direkten …
ON: Najraje vidim, da so stvari jasne. Spoznati te želim, ne nameravam
te siliti v karkoli.  Si po plesu izmenjava kontakte?
ONA (zamišljeno): Ok. Moram ti povedati, da sva pred pol leta
prekinila s prejšnjim fantom.
ON: Upam, da se ne počutiš napadeno. V nič te ne silim, zgolj ne
maram negotovosti in zaprtih kart.
ONA (ponosno): Ampak moram priznat … Na tako direkten način me
ni še nihče vprašal …
ON: Rad imam brutalno iskrenost.

Odplesala sta še nekaj plesov, se prijetno utrujena usedla, malo
pogovorila potem pa je on moral oditi. Segla sta si v roko in se poslovila v želji po …

P.S: po resničnih dogodkih nekoč v Ljubljani …