Kakorkoli gledano, nas je večina udeležencev(k) vzpona na Vršič z 20-palčniki malce norih. Kako fajn je ta dogodek in kako dobro vzdušje je med nami, se moraš prepričati sam(a). Že drugič sem poganjal po teh serpentinah, spet nisem izbral optimalnih nastavitev krmila, sedeža in tlaka v zračnicah ... Pa sem vseeno užival, čas izboljšal za eno minuto in pol (1 h 8 min) in kljub padcu motivacije pribrcal (in hodil) do prelaza. Pri spustu sem se pogovoril z dolgoletnim prijateljem, ki se je šel s še tremi prijatelji sprostiti pred rojstvom prvega otroka, jaz pa sem si ponovno potrdil, da je kolesarjenje zame najboljši način sprostitve.
Tja in nazaj sem šel s prijateljem, ki že dve leti ni bil na kolesu, pa je prilezel na vrh v 1 h 45 min in me res presenetil. Kljub dežju smo uživali in tik preden sem se spustil v dolino, sem na vrhu srečal prezeblega dijaka, ki ni imel dodatnih oblačil in sem mu posodil odvečni pulover in je bil ves navdušen pa še zeblo ga ni.
 |
| Pred startom. |
Pred startom ...
 |
| Pogled proti cilju ... |
 |
| Hlajenje pregretih zavor. |
Kaljenje zadnjega pesta.
