Kar pet mesecev je že minilo, odkar sem pričel z delom na eni izmed ljubljanskih strokovnih srednjih šol. Ogromno sem doživel, se trudil predstaviti fiziko na čim bolj razumljiv in privlačen način ter predvsem pridobil ogromno izkušenj. Tik pred koncem pouka sem si rekel, da moram narediti nekaj, po čemer si me bodo dijakinje in dijaki zapomnili - potem pa ugotovil, da je dovolj, če jim zaželim srečo na njihovi poklicni poti in srečo v prihodnje, brez kakšnih pozornosti ipd. Pri nekaterih sem imel na koncu jezika, da se jim opravičim za kakšno manj prijetno situacijo ali teženje ampak to pač spada k učiteljskemu poklicu.
Po zadnji uri v enem izmed razredov je k meni pristopilo nekaj dijakinj in dijak, ki so me sprva prepričevali za dijakovo višjo oceno, ena izmed dijakinj se je razgovorila, da sem bil že pri njih doma in kar lezla skup ... potem pa sem dobil tale listek:
Ja, v enem izmed napornejših razredov je bilo nekaj posameznikov(c), ki so izstopali po empatiji in pozornosti do drugih, kar so mi dokazali s tem posvetilom.
Zadnjo uro v nekem drugem razredu sem na koncu v minutki skušal strniti nekaj vtisov na teh pet mesecev z njimi ... Poudaril sem, da mi bo vsak ostal v spominu po nečem, potem je jezikav dijak izpostavil Špelo (simpatično tiho dekle), da mi bo zagotovo najbolj ostala v spominu, cel razred pa v smeh (razlog mi ni in mi verjetno ne bo znan) ... In pri njih seveda nisem mogel mimo zapleta, ki je prerasel v anekdoto. Na petek prvega aprila naj bi imel z njimi zadnjo osmo uro pouk. Dopoldne sem jih srečal nekaj na hodniku in jim na pol v šali rekel, da ura mogoče bo ali je ne bo, kaj od tega je res pa morajo preveriti zadnjo uro. Nekdo je to razumel kot da ura odpade in to rekel celemu razredu, v tistem tednu smo imeli namreč eno uro nadomeščanja in so imeli fizike že dovolj. No, ko sem jih čakal v razredu to zadnjo uro, ni bilo pred vrati ali na hodniku nikogar. Šel sem do omaric, jih nekaj srečal in jim rekel, da ura ni odpadla in da kogar ne bo, da dobi neopravičeno uro. Dve dijakinji sta prišli v razred, vsem ostalim pa sem dal neopravičeno. Rekel sem še, da če ne prevzame odgovornosti, kdor je odločil, da jim ura odpade, da bo odgovorna predsednica. V ponedeljek so zelo previdno vprašali, kaj jih čaka. Rekel sem, da bo odločilo vodstvo šole in ker je bila delno vpletena tudi podravnateljica smo se čez nekaj dni dobili v tem razredu, povedala sva jim nekaj ostrih besed o tem, da ne odločajo o prostih urah in da bodo zaradi tega zapleta izgubili vse možnosti pogajanj in bonitet. Neopravičene ure sem jim zbrisal in incident mi je postal po pravici povedano smešen in se ob omembi kmalu po tem nisem mogel zadržati in se začel smejati. Rekel sem še, da se bomo v prihodnosti temu samo še nasmehnili ... Takšni dogodki so res neprecenljivi in popestrijo učiteljski poklic.
V nekem drugem razredu mi je predsednik po zadnji uri priznal, da sem res legenda, jaz pa odgovoril, da se trudim biti kar se da v redu. Zanimivo mi je, da so me skoraj v vseh razredih vprašali, če bom prihodnje leto še poučeval na šoli ... Delo je zelo dinamično, odnosi s sodelavkami(ci) odlični in skoraj vsak dan grem na delo z veseljem. Dal sem tudi nekaj popravcev, za nekatere izpadel hladnokrvni birokrat, ker nisem omogočil še ene možnosti za popravljanje negativne ocene in za druge največji car, ker sem jim za pol točke pogledal skozi prste (kar so si zaslužili). V enem izmed razredov sem ob podarjeni polovici točke izjavil komumar za to polovico točke in se delno zafrknil, ker mi sedaj to besedo dijaki na hodniku ves čas ponavljajo ... Nekaj dijakinj je po uspešnem popravljanju negativne ocene odšlo na praznovanje v McDonalds, kar je nekaj sošolcev in mene precej nasmejalo.
Dobil sem tudi nekaj vprašanj, ki jih ne bi upali zastaviti nobenemu drugemu profesorju - če mi je katera izmed dijakinj všeč. Odgovoril sem, da moram ostati profesionalen, ker bi sicer lahko izgubil službo. Seveda so med njimi zelo simpatične in s čudovitimi osebnostmi, ampak jim tega nisem povedal. V vsakem izmed razredov sem jim še rekel, da si bom vsakogar zapomnil po nečem, po neki lastnosti ali dogodku in seveda jih je zanimalo, po čem (nekaterim sem odgovoril - izpostavil sem njihove lastnosti - arogantnež, klepetulja, šaljivec, umetnik ipd., povsem iskren pa seveda nisem bil ali sem komu zamolčal svoje mnenje ...)
No, v glavnem, zanimive dogodke in povzetke dela bi lahko še kar našteval. Preseneča me, da sem posvetilo in darilo (rožo in sladoled) dobil zgolj v dveh izmed šestih razredov in to sta bila najzahtevnejša izmed vseh. Za konec so me pozitivno presenetili in spomin na teh pet mesecev z njimi res polepšali. Za prihodnje leto pa imam že precej načrtov, kako se bom lotil dela, kaj bom spremenil, da bo moje delo bolj kvalitetno in učenje fizike privlačnejše.
