Voščila in izkazane pozornosti ob mojem rojstnem dnevu me vedno navdajo s hvaležnostjo za vse prijatelje/ice, ki sem jih do sedaj spoznal. Na predvečer svojega praznika sem šel iskat brata v hišo dolgoletnih prijateljev, s katerimi sem pred leti prekinil redne stike zaradi nekaterih življenjskih dogodkov. Ko sem se usedel mednje, sem zagledal tiste stare zveste stole, skodelice, omaro, rože in slike, ob katerih smo se skoraj vsak četrtek od leta 2004 do 2009 dobivali v tistem prostoru. Prevzela me je nostalgija, na hitro smo se pogovorili o svojih trenutnih življenjskih poteh, spremembah, ki so se zgodile od zadnjega srečanja itd. Ta prijateljstva so res pristna, saj drug drugega precej dobro poznamo in smo si v marsikaterem zahtevnem trenutku življenja stali ob strani.
Na rojstni dan zvečer sem po napornem dnevu častil še pijačo prijateljem, potem pa precej utrujen prišel za računalnik, prebral vsa voščila in bil navdan z velikim veseljem. Osebe, s katerimi nimam rednih stikov, z nekaterimi smo se videli nazadnje pred več kot letom dni, so mi preko izraženih želja dali vedeti, da smo v nekaj urah oziroma dneh skupnega preživljanja časa ustvarili res globok odnos, ki tudi po nekaj letih še ni zbledel. Voščila teh oseb so vsebovala besede o moji dobri volji, energičnosti itd. Dobro, da mi kdaj pa kdaj poveste(jo), katere lastnosti cenite(jo) na meni in da se malo zamislim nad sabo, ker se preveč obremenjujem z nepomembnimi stvarmi ter se osredotočim na ključne. Hvala! +
