V družbi devetošolk in devetošolcev, s katerimi sem se v zadnjih treh mesecih precej ujel, sem na valeti res užival. Nekateri so po prireditvi pristopili do mene, se mi zahvalili za poučevanje in zaželeli srečo, jaz pa njim. Najbolj me je presenetil naglušen učenec, ki je dobil pohvalo razrednika za vzoren odnos do učiteljev in učencev, kadar sva se srečala, me je vljudno pozdravil, občasno pa sva si izmenjala tudi več besed. Slovo predvsem od teh, ki so biseri generacije je malo težje ampak verjamem, da bomo vsakič, ko se bomo srečali, veseli drug drugega. Od enega razreda sem dobil tudi vrtnico v zahvalo in omembo tistega zanimivega trenutka, ko se je pri poskusu pokadilo iz neke naprave ... :)
Upam, da bodo v življenju znali najti pravo pot do sreče, ki jih bo izpolnjevala in da bodo ohranili čimveč mladostniškega navdušenja in zagona.
