Po sproščujočem zadnjem šolskem dnevu v šoli sem se odpravil do Litije, kjer so me pobrali z avtom in odšli smo proti domu. V Šmartnem sem iz avta na pločniku zagledal dva švedska skavta (prepoznal sem ju po krojih in rutki), šel hitro domov in nazaj do njiju, se jima predstavil in ju vprašal, če sta za kosilo. Takoj sta bila za, vprašal sem ju še, če imata kakšne posebne želje in en izmed njiju je odgovoril: "Surprise us". :)
Hitro sem skočil domov, jima narisal puščico, da sta vedela, kam priti in skupaj z mami pričel pripravljati kosilo, brat je zakuril za toplo vodo ... Takoj sem jima rekel, da vem, kako je, če si želiš biti sprejet kot skavt (oziroma tujec) in da sem bil že večkrat v podobni situaciji kot onadva in se počutil res motiviran za nekakšno vračilo uslug oziroma sprejetosti, ki sem je bil deležen od neznancev v preteklosti. Po nakupu v trgovini sta prišla, se razpakirala, pogledali smo si, kje bi bilo smiselno, da nadaljujeta pot, razložila sta, da morata narediti v desetih dneh 160 km do Kostanjevice na Krki (do nas sta naredila približno 50 km) itd. Vmes je mami pripravljala kosilo, ki je bilo mimo grede v zadnjih nekaj tednih najboljše - pač nismo imeli veliko časa za pripravo hrane - še dobro, da sta prišla ta dva Šveda - Edvin in Anton :) Verjetno sta se tudi prvič v nekaj dneh stuširala, oskrbela žulje, konkretno najedla in predvsem čutila sprejete pri nas. Vsi skavti z našega dvorišča in onadva smo skupaj pojedli kosilo, mislila sta, da bo za jesti samo juha, zato sta si naložila dvakrat, ko pa je prišla glavna jed sta se precej začudila, nista pa pričakovala še sladice ... Aja, mami jima je obljubila še Nutelino torto, en je kar zavriskal, ko jo je ponudila, po kosilu pa smo jo jima pozabili dati :P En izmed njiju je rekel, da sta dobila "double meal" in me povabila k sebi domov ter rekla, da bom pri vsakem od njiju dobil dvojni obrok, ko pridem :P Nad vsem, kar smo jima ponudili, sta bila navdušena in prav podoživljal sem svoja doživetja pri neznancih, ko smo bili kot tokrat onadva deležni pozornosti. Takšnih poznanstev imam že več po svetu in precej lažje se je odpraviti nekam, kjer že poznaš kakšno osebo. Izmenjali smo si tudi kontakte in nekaj našitkov za spomin, se nasmejali prigodam na poti (srečanju s čudaškimi "hribovci" itd.) in jima na koncu segli v roke po skavtsko in zaželeli srečno pot. Pred kakšnimi petnajstimi leti, ko sem bil ravno v obdobju, ko nisem bil skavt, bila pa sta brat in bratranec, sta se pri nas ustavila dva irska skavta, ki sta bila tudi deležna podobne izkušnje, kot ta Šveda. Za razliko od Švedov pa sta se Irca precej dlje zadržala pri nas, celo prespala sta v šotoru na našem vrtu. To skavtsko bratstvo je res univerzalno, ne pozna meja narodnosti, kultur, religij ... Vedno, kadar bo kakšnega skavta/injo zaneslo čez naše kraje in se bomo srečali, bodo dobrodošli pri nas/meni.
 |
| Pri kosilu |
 |
| Gasilska (slovenska zastava pa narobe obrnjena ... ccc) |
 |
| Skavtski pozdrav. |
 |
| Priprava na pot |
 |
| Odhod |
 |
| Nasvidenje! |
