Celo dopoldne sem premišljeval, ali naj kljub vsemu grem na ponovno kolesarjenje po Julijskih Alpah. Tura, ki sem si jo zadal je kar zajetna, lahko se mi pripeti marsikaj ampak sem se po ponovnem ogledu nekaterih biserov na in ob poti v zadnjem trenutku odločil da bom šel. Za dodatek sem moral sestaviti in popraviti kolo, zamenjati precej delov in ga po nekaj urah končno uredil za vožnjo. Kolesarski del poti me v zadnjih dneh predvsem zaradi vremena ni ravno mikal, ko pa sem pomislil, da je bilo povsem enako pred odhodom na pomladansko kolesarjenje konec aprila, sem si rekel, da že predolgo odlašam z obiskom ene najlepših in čarobnih alpskih dolin - Rezije. Ko bo kolesarskega dela konec, pa me čaka obisk kakšnega dvatisočaka s prijateljem v Tolminskih gorah ... Upam, da ne bom srečal kakšne zverinice in da me čaka pot, na kateri bom ponovno utrdil duha in telo, se sprostil in nabral novih moči za bodoče podvige.
