Nemir, utrujenost, slabo pocutje ... Vse to me je v nekem trenutku spravilo od izpitnega gradiva in zapeljal sem se en krog po Šmartnem in okolici s kolesom. Zapeljal sem se po obvoznici, malo fotografiral in ravno, ko sem se nameraval odpraviti naprej, sta k meni pristopili dve simpaticni dekleti, me vprasali po imenu in takoj izstrelili, da zelita postati skavtinji. S to novico sta me zelo razveselili, vprasal sem ju, kdo ju je povabil in jima rekel, da se bo delez deklet v nasem stegu precej povecal. Taksne potrditve prizadevanj res dajejo voljo in nov zagon, ki ga vcasih primanjkuje. Z retro kolesom ata Franclna sem prevozil se nekaj kilometrov po dolini in se prijetno ogret, zadovoljen in pomirjen vrnil v studijsko sobo. Dobil sem se sporocilo z mentorjevo spodbudo za ucenje, kar se je vse zgodilo ob pravem casu.
