Poslušal sem neko pesem, v kateri je pevec prepeval o tem, da sanje minejo kakor vse ... Vse ne mine, a to je bolj filozofske narave, v kar pa se ne bom spuščal. Do marsičesa imam realna pričakovanja, tokrat se bom osredotočil na ta pričakovanja od/do skavtinj(ov) in voditeljev v našem stegu. Predvsem spomini na zgodbe in ljudi, ki jih skupaj ustvarjam(o), ne minejo in so še kako pomembne. Kljub zahtevnemu delu in kadrovski podhranjenosti verjamem, da ta skavtska "zgodba" ne bo kar minila, ker je preveč aktualna in nujna.
Drugo oktobrsko soboto smo pričeli začetek skavtskega leta, na katerem se nas je zbralo okoli 50 starih/novih skavtinj(ov), ki so se skupaj odpravili odkrivat zaklad - skavtstvo. Rdečo nit sem povzel po nekem dogodku iz preteklosti, ko sem sam doživel pristno skavtstvo, ki mi je vlilo precej volje za nadaljnje delo. Vsem zbranim sem omenil še svojo dokaj znano zgodbo o tem, da sem bil v najstniških letih "prikrajšan" za skavtske dogodivščine in sedaj prinašam notri ter vse zbrane nagovoril, naj si upajo odkrivati lepote skavtstva ter da bo za dobro sodelovanje moral vsak prispevati nekaj truda.
Pred začetkom tega dogodka sem šel zgodaj zjutraj pripravit poti za udeležence in jih po poti do zaklada spremljal s fotoaparatom. Skupino najmlajših skavtinj in skavtov sem malo več spremljal, ker je bila med njimi končno tudi naša najmlajša, ki je že pred leti govorila, da komaj čaka, da začne hoditi k skavtom. V prejšnjem tednu je bila v dilemi ali naj se udeleži planinskega pohoda ali začetka skavtskega leta; najprej se je zjokala, potem smo jo malo spodbudili, naslednji da pa je strgala prijavnico za planinski pohod in vsa vesela naznanila, da bo prišla k skavtom. To me je navdalo s takšnim navdušenjem in ponosom, da so vsi moji pomisleki in brezvezne miselne ovire postale brezpredmetne. Pogled na te iskrice v očeh, navdušenje otrok, ki se povsem vživijo v igro in vsak dan kakšen nov prijavljen me spominjajo na znan Bi-Pi-jev rek:
"Če v svojem življenju obupaš nad skromnim začetkom, se spomni, da je tudi hrast, tisto veliko in močno drevo, začel kot majhen želod, ki je ležal na tleh." B. P.
Vse premalokrat se zavedam, kako pomembno je moje/naše delo za te otroke in verjamem, da bodo sadovi tega "drevesa" kvalitetni! :)
