četrtek, 23. oktober 2014

otroka v sebi

V času pripravništva sem bil deležen mnogih presenečenj s strani sodelavk(cev) in predvsem učenk(cev). Pripravništvo sem uradno zaključil in ob preletu teh osmih mesecev sem res hvaležen za vse, kar sem doživel. Bilo je nekaj napak, trenutkov naveličanosti in nemoči, vendar jih vse pozitivne dogodivščine odtehtajo. Najbolj sem hvaležen za izkušnje, ki sem jih dobil v oddelkih razredne stopnje kot učitelj v oddelku podaljšanega bivanja in spremljevalec problematičnega učenca. Vsakič sem šel z veseljem v šolo, ker sem v teh otroških očeh videl veselje, ki daje zagon za delo z otroki. Potrditve otrok so mi najpomembnejše, ker so iskrene; nek četrtošolec mi je nekega dne rekel, da sem dober učitelj, ker imam otroka v sebi, ker se z njimi igram in nisem tako strog. Seveda znam postaviti meje ampak obenem pa se zavedam pomena posvečanja pozornosti otrokom, ki je na žalost niso dovolj deležni s strani marsikaterega učitelja kot tudi starša. Poskusil sem se spomniti svojih začetnih let v osnovni šoli in malo popestril dogajanje z izdelovanjem pokalic iz papirja, helikopterčkov iz kartona in palice, kakšno skupinsko igro, risanjem zanimivih likov, ugankami ... Zdijo se banalne malenkosti, ki pa so otrokom zelo zanimive in jih motivirajo. Ena učenka mi je povedala, da je izdelala več kot deset pokalic za goste rojstnodnevne zabave, nek drug učenec, da je izdelal veliko iz največjega papirja, ki ga je doma našel ... Od njih sem dobil tudi nekaj majhnih darilc, še posebej vesel pa sem bil nematerialnih daril, kot so bili objemi in nasmehi, čestitke ob opravljenem strokovnem izpitu ... Srečal sem se tudi z velikim izzivom - problematičnim otrokom, ki sem ga spremljal. Ta deček ima simptome avtizma in precej vedenjskih težav ter precej otežuje delo učiteljice, zato so me prosili za pomoč.
Poleg tega pa sem se strokovno izpopolnjeval v res prijetnem kolektivu, ki mi je omogočil marsikatero izkušnjo in me spodbujal pri mojem delu. Na zadnjem tedenskem sestanku sem izrazil zahvalo celotnemu kolektivu za vse nasvete in spodbude ter predvsem topel sprejel na šoli. Ravnateljica se je prav tako zahvalila za moj prispevek na šoli, ki je bil očitno kar opazen in mi zaželela srečo, kjer koli že bom. Med vrsticami sem razumel, da se v prihodnosti mogoče še kdaj vidimo, kar mi dokazuje, da sem pustil dober vtis, kar je bil tudi eden glavnim ciljev mojega dela na šoli.
Verjamem, da bo sedaj pa res kmalu nastopil čas za mojo prvo pravo zaposlitev. :)