Ta je bila vedno divja, se posebej v času študija, vendar se to nadaljuje tudi po njem ... Pred enim letom sem razmisljal predvsem o diplomi in kako kup gradiva spraviti v smiselno celoto. Vmes sem seveda vrinil se skavte, pevske vaje, kakšen koncert, športne aktivnosti, ples, klepete, spoznavanje novih ljudi ... Sicer sem pa večino časa sedel v postelji za računalnikom in pisal, prevajal, se motiviral in pisal ...
Začetek oktobra je bil tudi letos zahteven - ne zaradi obilice dejavnosti (no, tudi teh ne manjka) ampak zaradi učenja gore predpisov, zakonov in slovničnih pravil oz. krajše povedano strokovnega izpita, ki sem ga opravil bolje kot sem pričakoval! :)
Drugo dojemanje tega najlepšega jesenskega meseca povezujem z lepoto umirjajoče se narave, ki v mnogih odtenkih živih barv čaka na počitek ... To me je vedno navdajalo s pomirjenostjo in nekakšnim občutkom romantike, ki to ni in je le slutnja/iluzija le-te in hrepenenje po tisti pravi.
Naj zaključim to razmišljanje z enim zanimivim rekom iz nekega filma: "Boš kozarček? Boljši okus ima kot resnica." Pogledati resnici v oči je pogosto kar velik korak, se posebej, če moraš to priznati sam sebi. Ne namigujem na vse prepogosto slovensko zgodbo - beg od resnice in zatekanje k kozarčku ... Zgolj nekaj dni zase potrebujem, da ugotovim, kako naprej in da se malo umirim po tem divjem začetku oktobra.
 |
| Balkon v hiši starih staršev. |
 |
| Pogled na zvonika z balkona. |
 |
| Del izpiskov. |
 |
| Med učenjem ni reda ... |
 |
| Postelja v študijski sobi. |
 |
| Nepričakovana večerja, ki so mi jo pripravili domači. |
 |
| Najnovejša stvar v našem kraju (poleg novega župana). |
