Kaj ga povzroči? Verjetno želja/upanje po izboljšanju stanja in ponovnem začetku/rojstvu, pričakovanje veselih trenutkov ... K temu vzdušju prispevajo mnoge stvari/dogodki/ljudje ... Res pristno sem ga doživel lani 24. 12., ko sem zaključil študij z diplomo. Pred dnevi me je zjutraj razveselil vonj svežega peciva (oz. mami) in spomnil sem se noči pred zagovorom. Ta je minila brez spanca in približno ob 5. uri zjutraj se je iz kuhinje pričel razlegati vonj po sveže pečenih marmornih kolačih za pogostitev po zagovoru, ki mi je polepšal naporno pripravo. Ne vem zakaj ampak preprost vonj slastnih piškotov/peciva mi je pričaral pravo božično vzdušje tudi letos. Drug razlog pa je, kot že dolga leta tradicionalna prireditev ob sprejemu Luči miru iz Betlehema, ki jo na zadnjo adventno nedeljo prirejamo litijski skavti. Popoldne nas je približno pet (ko bi nas moralo biti 15) pripravljalo vse za izvedbo te prireditve. V misli so se mi prikradle pesimistične misli, ampak sem jih zadržal v sebi in nisem grenil še ostalih. Precej živčen in razočaran sem urejal, kar sem moral, ko pa je bila ura malo čez pet in so se ljudje pričeli zbirati, sem se umiril in videl, da bomo ponovno vse izvedli, kot je treba. Nagovori, igrica in deljenje plamena so minili umirjeno, scena in okrašena smreka so čudovito popestrili ploščad in božična glasba je ustvarila prijetno božično vzdušje. In ko sem izza scene zrl na vsaj tristoglavo množico ljudi, njihove nasmejane obraze, ko so prejeli luč in videli simpatično predstavo, sem dojel, da s tem dogodkom tako kot naši predhodniki pomagamo ustvarjati to čudovito božilno vzdušje in predvsem širimo sporočilo Luči.
Fotke so od prejšnjih let, ker danes nisem imel časa še za letanje okrog s fotoaparatom ...
p.s. Da pa ne bo vse zgledalo tako lepo, lahko povem, da smo imeli premalo sveč in je nekaj ljudi precej jezno odreagiralo in nadiralo prodajalce(ke). Za nekatere je razumevanje sporočila te Luči kar zahtevno ...
