Bilo je neko novembrsko dopoldne, ko sem prejel prijateljev klic glede pomoči na njegovi domačiji na Tolminskem, kar sem mu predlagal pred časom. Glede na vremenske razmere in čas je izbral tretjo soboto v novembru, malo sem premišljeval/usklajeval druge zadolžitve in mu čez nekaj dni sporočil, da bom lahko prišel. Prvikrat sem preko prevoz.org našel ponudnika prevoza, ki je imel v Lj nek sestanek in v petek pozno zvečer skupaj z neko študentko smo odšli proti zahodu. Vožnja je bila kar dolga in malo posebna, ker je voznik ves čas razlagal o svojih hobijih in zanimanjih, prednost pri tem prevozu je bila, da je za pot od Lj do Tolmina računal 3 €. Neznancem sicer res težko zaupam, celo mnogim znancem ne, ker pa sem si res močno želel ponovno iti na Tolminsko, sem sprejel to tveganje, voznik pa je imel tudi zavarovanje za sopotnike. Odložil me je ob pol enih, hodil sem še kakšnih 15 minut do prijateljeve hiše in ko sem prispel do nje, je bil kljub pozni uri še pokonci. Malo sem se najedel, skupaj sva spila še nekaj šilc košutnika (šnopc z encijanovo korenino) in šla spat. Zjutraj sem v miru pozajtrkoval, spil enga takratkega za motivacijo, prebral nekaj člankov, pripravil motorko in drva za žaganje in ko sem hotel približno trideset let staro motorko prižgati, sem odlomil ročko za dovajanje zraka in zato ni delovala najbolje ... Moral sem jo razstaviti in po približno pol ure sem jo za silo usposobil, da je delala normalno. Razžagal in razsekal sem poldrugi kubik drv in se prijetno utrujen lotil še lažjih opravil okoli hiše. Po opravljenem delu se je prileglo še eno šilce košutnika in kosilo avtohtone tolminske hrane (frika in štruklji ob kozarcu Merlota ...). Prijatelj se mi je zahvalil za pomoč, ki mu je vsekakor prišla prav, ker zdravje in leta delajo svoje, jaz pa za njegovo gostoljubje v najlepših krajih Slovenije. Dostavil me je v center Ljubljane, kjer je imel neke opravke in ko sem hodil ob Slovenski cesti, sem na drugi strani zagledal dolgoletnega prijatelja, ki sem ga povabil na pijačo in neko prireditev, na katero sem bil vabljen. Tudi on je potreboval malo moje pomoči - spodbujal sem ga, naj gre na to prireditev, kljub temu, da ne pozna nikogar. Ko sva prispela tja, je srečal celo več prijateljic(ev) kot jaz in se mi zahvalil, da sem ga prepričal.
Ni veliko potrebno, da nekomu pomagam(o), učinki pomoči pa so večinoma odlični. :)
