Na nek poletni dan leta 2007 je takratni šmarski župnik Marjan predlagal ponovno ustanovitev zbora Cum Anima - Z dušo pod vodstvom šestnajstletne talentirane pevke Monike. Zaradi prijateljev(ic) in veselja do petja sem pričel peti v zboru in vsi skupaj smo se učili - peti, sodelovati in prilagajati. Bili so časi za smeh, solze, navdušenje ... In predvsem za pesmi, ki smo jih izpopolnjevali, kot je ona želela. Pred tradicionalno novoletno večerjo sem razmišljal, kaj bi ji dal v poklon poleg posvetila v posebnem albumu, seveda sem razmišljal o tem, da bi ji posvetil kakšno pesem. Spomnil sem se pesmi, če je to slovo od Yuhubande in še neke pesmi, ki govori o času za smeh, žalost ... Obe sem našel in se odločil za slednjo, za katero sem ugotovil, da je od Neishe - Pridejo časi. Nenačrtovano je povsem v kontekstu z mojim blogom. Bratoma sem predlagal, da bi jo zapeli po tej večerji in bila sta za stvar. Popoldne smo nekajkrat povadili, zvečer pa jo zapeli pred večino pevk in pevcev ter zborovodkinjo. Izpadlo je res dobro, kljub nekaj zafušanih tonih ampak je bilo baje odpeto precej doživeto in s čustvi.
V več kot sedmih letih smo predvsem po njeni zaslugi dosegli marsikaj, na tekmovanjih kot tudi v medsebojnih odnosih. S svojo vizijo in vztrajnostjo (nam) je dokazala česa smo zmožni. Profesionalno je v teh letih zelo napredovala in spoznala ljudi, s katerimi lahko dela na veliko višjem nivoju. To slovo je zgolj na pevskem področju, verjamem in upam, da bomo sicer ohranili stike in dobre odnose kljub različnim življenjskim potem.
V več kot sedmih letih smo predvsem po njeni zaslugi dosegli marsikaj, na tekmovanjih kot tudi v medsebojnih odnosih. S svojo vizijo in vztrajnostjo (nam) je dokazala česa smo zmožni. Profesionalno je v teh letih zelo napredovala in spoznala ljudi, s katerimi lahko dela na veliko višjem nivoju. To slovo je zgolj na pevskem področju, verjamem in upam, da bomo sicer ohranili stike in dobre odnose kljub različnim življenjskim potem.
