Predzadnji dan leta sem si šel prezračit glavo v dolino Vrata pod našo najvišjo steno in goro - Triglav. Upal sem, da bo vreme sončno, pa je ves čas pomalem snežilo. Zaradi tega nisem prav nič manj užival; narava, svež zrak in mir so naredili svoje. Glavni razlog za pohod po tej dolini je bil seveda slap Peričnik, ki je občudovanja vreden že v toplejših mesecih, ko pa sem ga uzrl iz doline, sem bil res presenečen - pogled na ta mogočen slap in tisoče ledenih sveč okoli njega je bil fenomenalen. Pri slapu sem fotografiral, malo premislil dogodke leta 2014 in si skuhal čaj. Ves čas so mi šle po glavi božične pesmi, (ne)zaposlitev idr. ...
Zvečer sem po dolgih prehojenih 23 km z bolečinami v rami in stegnu prišel na avtobus, z njim kmalu v Radovljico in že petič zapored do novoletnega gostitelja. Tam je bila že zbrana celotna druščina, skupaj nas je bilo 13. Malo sem se razkomotil, najedel in napil, večer je minil zelo sproščeno ob raznih družabnih igrah in vinu.
Na zadnji dan leta sem se zbudil kar zgodaj in bil navdušen nad pogledom skozi okno - ponoči je pričelo snežiti in do jutra zapadlo vsaj 10 cm novega snega, snežilo pa je še celo dopoldne. Seveda sem vzel v roke fotoaparat, šel ven, vmes srečal prijatelja in sprehodila sva se do radovljiškega pokopališča ter se malo pogovorila. Omenil mi je, da redno spremlja moj blog in me s tem presenetil, jaz pa sem mu rekel, da me veseli, ko izvem, kdo se skriva za tistimi številkami, ki jih vidim v statistiki bloga in dobim pohvale za svoje "delo". Dopoldne smo še skidali, kar se nam je dalo, prijatelj je predlagal, da gremo prijatelju, ki je bil na toplem, zasut avto s snegom. Ko smo veselo zasuvali njegov avto, je prišel ta prijatelj nekaj iskat v avto. Ujel nas je pri dejanju, označil nas je za otročje, avto pa smo morali odmetati ... Jah, malce otroške nagajivosti se je prebudilo v nas, pa se ni izšlo, kot smo pričakovali. Podnevi smo še malo hodili naokrog, zvečer pa pripravili novoletno večerjo, zapeli nekaj pesmi in šli ven ob polnoči. Kakšno uro smo še igrali neko družabno igro in šli dokaj zgodaj spat. Drugo jutro leta dvatisočpetnajstega je bilo mrzlo in sončno, prišel je čas za odhod domov in dnevno rutino.
To je bilo to. Nobenih zaobljub, samo nekaj iskrenih voščil, želja po občasni sprostitvi, samostojni prihodnosti in novih dogodivščinah. Staro se je končalo, ostajajo raznoliki spomini, novo pa bo zagotovo postreglo z veliko presenečenji in lepimi stvarmi. Srečno! S. :)
To je bilo to. Nobenih zaobljub, samo nekaj iskrenih voščil, želja po občasni sprostitvi, samostojni prihodnosti in novih dogodivščinah. Staro se je končalo, ostajajo raznoliki spomini, novo pa bo zagotovo postreglo z veliko presenečenji in lepimi stvarmi. Srečno! S. :)
