Konec leta 2012 sem preživel pri prijatelju v Radovljici in takrat je bilo le nekaj dni po smrti Ruth Podgornik Reš, ki je nisem poznal, niti nisem vedel zanjo, mogoče pa sem jo v vseh letih obiskovanja Radovljice in okolice kje srečal. Prijatelji so o njej povedali marsikaj lepega in zanimivega, pozneje, ko sem malo raziskoval njeno delo in življenjske podvige, sem si želel, da bi se ji zahvalil za zglede, ki jih je dajala in voljo do življenja, ki jo je izžarevala. Srečo in čast imam, da osebno poznam veliko ljudi (srednjih let), ki so po načinu življenja in zgledih podobni njej, tako na športnem kot tudi drugih področjih. Enkrat v poletnih dneh lani sem dva dni pregledoval njen blog, ki je bil po velikem številu pregledanih blogov najbolj obsežen. Na njem je dnevno objavljala fotografije, razmišljanja ipd., v vseh letih objavljanja je napisala v povprečju 350 objav letno, ki pa so bile kljub kvantiteti zelo kvalitetne, zanimive in poučne (do takrat sem bil mnenja, da pretiravam z objavami na blogu ... pač se "mi piše" :) ). Seveda nisem pregledal vseh, sem pa spoznal eno izmed njenih ljubezni in se posredno tudi malo zaljubil oz. vsaj okrepil željo po obdelovanju lastnega vrta, kar počnem že od malih nog. Ruthino opisovanje osvežilnih napitkov me je navdušilo in tudi sam sem jih poleg mami pričel pripravljati iz različnih rastlin (kopriva, pomaranča, jabolko, grenivka, ingver, špinača, grenivka, limona, pesa, korenček, hruška ...).
Svojima toplima gredama sem lani dodal še eno visoko gredo in večkrat z veseljem in ponosom povem, da smo za božič jedli domačo solato iz neogrevane grede, še vedno imamo por in nekaj drugih vrtnin (zahvala gre tudi toplemu vremenu ampak kljub konkretnemu mrazu v preteklih tednih še kar vztrajajo). Sicer mi primanjkuje časa za obdelavo in se mi je lani nekaj sadik posušilo, si bom letos vzel več časa za pridelavo lastne zelenjave. Z vlaganjem truda imam(o) vrtnine na dosegu roke, vem(o), kako so pridelane, manj je stroškov, za povrh sem pa zadovoljen s sadovi lastnega dela.
