Opisal bom še enega izmed hobijev, ki sem ga zaradi drugih nič manj ljubih v zadnjih petih letih precej zanemarjal ... Nikoli nisem bil prav pretirano dober plesalec, kot npr. moj oče, ki je celo zmagoval na nekih lokalnih tekmovanjih, sem pa nekaj tega talenta očitno podedoval. Konec najstniških let sem aktivno plesal v lokalni folklorni skupini, po tem pa so sledila dolga leta zatišja brez obnavljanja plesnega znanja, občasno sem se zavrtel na kakšni zabavi in to je bilo to. Med pisanjem diplome sem v trenutkih naveličanosti razmišljal, kaj naj storim, da se malo odklopim od nenehnega sedenja za računalnikom/knjigami. Nekdo me je lani novembra povabil na tradicionalen študentski ples v Antonov dom, kjer sem enkrat pred leti že bil. Odzval sem se na povabilo, se takrat precej naplesal in sprostil ter se udeležil vseh nadaljnih plesov, ker sem ponovno odkril, kako fajn je plesat, čeprav mi pri katerem plesu kdaj ne gre najbolje.
Povod za ta zapis je "izjava" znanke na svojem blogu, na katerem je zapisala, da preveč sedi in ker ima rada glasbo, bi rada plesala, za ples pa vedno potrebuješ partnerja(ko), ti pa se po njenem skrivajo po krtovih luknjah. Ta izjava me je precej nasmejala in ko sem se prijetno utrujen po decembrskem plesu zjutraj vračal proti železniški sem srečal ravno njo ... Omenil sem ji, da sem bil na plesu, malo me je spraševala, kaj plešem, jaz njo in šla vsak po svoje (ne zmišljujem si, če je kdo slučajno podvomil v mojo pripoved). Na ta ples sem vzel svoj fotoaparat in dober fleš, da bi malo fotografiral ta lep dogodek. Uradna fotografinja se je ravno na dan plesa poškodovala in ni mogla priti, zato sem organizatorje "rešil" in nekaj fotk dajem na ogled tudi tukaj :)
