Včerajšnji dan na zimovanju z mojo skavtsko skupino je bil programsko precej odprt, malo je bilo improvizacije in dosti sprotnega dogovarjanja. Nekako smo prišli do ideje, da bo ena delavnica posvečena pisanju pesmi in ker je bil slovenski kulturni praznik, s(m)o med zabavno-kulturnim večerom poleg nekaterih izbranih pesmi Prešerna, Gregorčiča in Župančiča zrecitirali tudi avtorske pesmi otrok. Ponovno sem bil presenečen, navdušen in ponosen nad odkritimi talenti. Še nikoli nisem doživel poezije na tako dober način. Najljubša pesem ene izmed deklet mi je tale:
Želeli ste, da napišem pesem,
tako tapravo, ampak že na začetku se pojavi problem:
Kako naj iz nič pesem nastane?
Kako naj se sploh karkoli zgodi,
če ni tiste prave ideje,
iz katere se vse skupaj rodi?
N. M.
Po uspešno izvedenem zimovanju smo prišli domov in sestrica mi je dala v roke knjižico o letnih časih, ki jo je oblikovala, pesmi pa je včeraj (8.2.) napisala mami - očitno je bil dan velikega navdiha ... Za vsak letni čas je napisala pesem, aktualna izmed njih pa je pesem o zimi.
Zima, zima bela
se s snegom in ledom dela,
je drevje položila,
ledene sveče naredila.
Elektriko je vzela,
temo povzročila,
vse je utrudila
in močno zmrazila.
Zimska je lepota
se v ledu zasvetila
in stiske povzročila,
ker je mnoge ohromila.
Vseeno si želimo
še lepo in milo zimo,
da veselje doživimo
in se zahvalimo.
A. Š.
Sam sicer nimam žilice za pisanje pesmi, si pa z veseljem preberem kakšno, ki me nagovori.
 |
| Prostor, kjer smo imeli kulturno-zabavni večer. Podkum, februar 2014. |
