Po dolgem času (leto in pol) sem bil na morju, tokrat smo šli z zborom na pevski vikend v Ankaran, česar sem se precej veselil. Zaradi spremembe okolja, spoznavanja novih krajev, dobre družbe in narave, obujanja spominov na dogodivščine ob morju, naravi ... sem res užival. Psihična in fizična utrujenost zaradi različnih razlogov pa sta bili protiutež tem bolj pozitivnim stvarem.
V prostem času sem šel raziskovat okolico, dvakrat sam in dvakrat v družbi prijateljev/ic. Na Valentinov večer sem šel en krog po Ankaranu z longboardom, raziskoval kraj in učinke oziroma nastavitve fotoaparata.
 |
| Luka Koper |
 |
| Valentinovo |
 |
| Nekaj se mi je posvetilo |
 |
| Ghost rider |
Večerni izlet mi je res prišel prav, da sem zbistril glavo in se sprostil. Zjutraj sem nameraval iti na sprehod že pred vzhodom in zaradi luknje v jogiju sem se sam od sebe zbudil že pred zvonjenjem budilke. Ali pa sem si podzavestno tako želel iti na ta sprehod ... Z mano je nameravala iti še ena prijateljica, pa ji je "zatajil telefon". :) Zjutraj sem ravno še ujel Luno, ki je zahajala, nato sem šel čez neko šavje, večkrat stopil v blato in luže ter preko močvirja naposled prišel do morske obale. Kar dolgo časa sem čakal, da se je pokazalo Sonce, barve so bile res fenomenalne in nekaj minut po vzhodu so ga zakrili oblaki. Srečal sem domačina, ki mi je začel razlagati o tem močvirju in njegovih posebnostih ter mi pokazal lepšo in predvsem bolj suho pot do Ankarana. Začelo me je precej zebsti v noge, ker sem imel premočene čevlje ampak sem moral vztrajati in zadovoljiti svoje vzgibe.
 |
| Luna |
 |
| Oljke in Lunin soj v ozadju |
 |
| Jutranji sprehod |
Čez dan smo večinoma peli, si podajali frizbi, po dolgem času sem skejtal in ugotovil, da še vedno obrnem flipa, kar visoko skočim ... Na morju me je vedno prijelo, da bi spet začel furat :) Po kosilu sva šla s prijateljico ponovno čez to močvirje in ob obali proti pokopališču školjk ampak do tja nisva prišla, ker naju je preganjal urnik. Ko sva po bližnjici lezla čez grmovje, sem se spomnil risanke
V višave in gesla
"Pustolovščina je zunaj!". Res simpatična risanka, zgodba in sporočilo ... Za razliko od strička iz risanke jaz ne čakam na pustolovščino oziroma raziskovanje. Kaj vse sem že raziskoval kot otrok in pozneje v življenju ... Živo se spomnim nekega poletnega večera, ko smo šli s prijateljem in mlajšima bratoma raziskovat zapuščeno tovarno. Vedeli smo, da objekt še varuje varnostnik in ko smo bili v neki hali, je vstopil. Skrili smo se za neke sode, on je svetil v našo smer in nas najverjetneje ni videl ampak je sumil, da se nekdo potika po objektu. Ko je odšel, smo hitro zbežali iz tovarne in s seboj vzeli nek predmet. Na travniku so bili policaji, ki so mene in prijatelja popisali, spraševali, od kje imamo tisti predmet ... Ker smo bili vsi mladoletni in so bili zraven mlajši, nam niso težili. To je bila taprava pustolovščina :) Najraje raziskujem naravo. Pred leti sva šla s sestrico raziskovat Rakovniško dolino, za katero so mi pripovedovali starejši, da je bilo v njej včasih ogromno potočnih rakov. V zgornjem delu tega potoka sem videl rake in jih šel nekega dne iskat s sestrico. Opazovanje otroka pri raziskovanju je res neprecenljivo. Če se otroški žar do spoznavanja novega ne bi zgubljal, bi rešilo marsikateri učni (in kakšen drug) problem ...
 |
| Odkritje |
Zvečer smo šli ponovno na sprehod po Ankaranu, se malo sprehajali znotraj neke ograde in oponašali ujete živali, ko smo srečali sopevce na drugi strani :) Naslednje jutro sem nameraval iti na jutranji tek ampak sem ga zaradi bolečin v mišicah raje spustil. Zadnji dan pevskega vikenda je bil drugačen, imeli smo boj malo vaj in veliko pogovorov. Skupaj smo analizirali stanje in skušali odkriti rešitve. Po napornem dnevu smo uživali ob pogledu na zlato morje in silhueto Pirana, ta pogled je bil res fenomenalen ...
Očitno sem raziskovalec po naravi, najraje pa imam odkrivanje in raziskovanje povsem neznanih krajev.
 |
| Piran |
 |
| Zlato morje |
