sobota, 22. marec 2014

... akcijo

Vse pogosteje potrebujem nekakšno akcijo, da se sprostim, največkrat se spravim ven kar sam, vsake toliko časa pa se zgodi kakšna adrenalinska prireditev, ki me zvabi s stola in se je udeležim, če le morem. Letos sem na različnih koncih Slovenije tekel, skejtal, bordal, kolesaril ali hodil. Moji plani za letos so kar visokoleteči ampak čutim po (zmerni) akciji res veliko željo.
V vseh pogledih je bil najbolj nor dogodek Popotovanje do konca noči (Journey to the end of Night). Na štartu sem podoživel občutke s Svetovnega skavtskega Jamboreeja na Švedskem, ko sem (smo) med 50 tisoč skavti s celega sveta ob napovedi in prihodu nosilcev slovenske zastave na oder doživel(i) res nepopisno navdušenje, utrip se mi je takrat res pošteno povečal ... Prvi dve od šestih točk sem uspel doseči brez težav, na poti do tretje pa sem bil za trenutek nepozoren in sem bil pri semaforju ujet. Zamenjal sem vlogo in postal lovilec, jih nekaj kar dolgo preganjal, ena je zaradi mene padla ... Na koncu sem zvedel, da so lovilci štartali tri minute za nami, mi smo pa vseeno tekli, kot da gre za življenje :) Marsikdo verjetno ni razumel, zakaj se preganjamo po Ljubljani, pritegnili smo kar precej pogledov ampak res smo uživali. Po dolgem času sem srečal precej prijateljev/ic, ki nas druži podoben način življenja. Nekaj časa sem se družil z znanko in njeno novo prijateljico, ki sta se našli na štartu in tekmovali skupaj ter obe rekli, da sta se v trenutku "ujeli". Vzdušje je bilo res fenomenalno!
Trakovi ujetih in zemljevid. Ljubljana, marec 2014.
Po ujetju sem nekaj časa lovil ostale še ne ulovljene, potem pa se pridružil skupini znancev in jih peljal po varnih poteh čez grajski hrib do naslednje točke. Na tej točki sem se malo razgledoval naokrog, spet srečal nekaj znancev/k in zborovodkinjo. Ob pijači sem ji razložil, zakaj sem v Ljubljani, kakšnega dogodka sem se udeležil in ji rekel, da pač potrebujem takšno vrsto sprostitve. Omenil sem še, da sem trenutno še zmožen takšne aktivnosti in naporov, čez 5 ali 10 let pa verjetno ne bom več. No, če bo vse v redu z mano, bom še nadpovprečno migal. Aja, pa sem za vse vrste akcij, sam morajo bit v mejah normale. :)