Pred desetimi dnevi sem dobil težko pričakovano pismo, v katerem sem takoj začel neučakano iskati besede se potrdi/dodeli/dovoli opravljanje volonterskega pripravništva. Hitro sem jih našel in kot brezposeln diplomirani pedagog si kaj več trenutno nisem mogel obetati, zato sem bil (in sem še vedno) zelo vesel. Na srečo se je na razpis prijavilo manj kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, zato je ministrstvo vsem prijavljenim odobrilo opravljanje pripravništva. Uradno sem že pričel s pripravništvom 1. 3. ampak ker je vikend, seveda začnem v ponedeljek. No, ravnateljico in bodoče sodelavce/ke sem srečal na pustnem karnevalu v Litiji, kjer so sodelovali kot šola korupcije (tema karnevala je bila proti/korupcija), tako da sem jih imel možnost videti tudi v manj uradni obliki. No, nekatere skupine ali pa kar celoten karneval je bil očitno precej provokativen, zgolj v enem izmed medijev sem zasledil novico o njem. Tudi povezovalec/napovedovalec Boris Kobal mi je deloval precej bolj zmeren v svojih izjavah, kot npr. na lanskem karnevalu. Na tej povezavi so objavljene slike karnevala, jaz sem držal tablo pri najbolj izzivalno oblečenih, da ne bi pohujšali kakšnega mlajšega nosača table (en mi je ob pogledu nanje ves šokiran rekel, da so malo odštekani, pa sem mu rekel, da so kar precej ...). No slike povejo več.
Nazaj k pripravništvu. V decembru sem se dogovarjal za pripravništvo na eni izmed ljubljanskih srednjih šol, zaradi intenzivnega pisanja dd sem bil nenormalno zaseden in se nisem poglabljal v pogoje in pravila glede pripravništev. Ravnateljica tudi ni vedela za vse to in iz tega pripravništva v Lj na koncu ni bilo nič. Sem pa zaradi tega diplomiral v lanskem letu :) Na mojo srečo se je ta situacija zelo hitro začela razpletati in konec januarja je ministrstvo za šolstvo ... razpisalo določeno število mest za opravljanje prostovoljnih pripravništev. V nekaj dneh sem se dogovoril za opravljanje le tega na eni izmed litijskih OŠ in oddal vso potrebno dokumentacijo. Sedaj sem na nekakšni prelomnici, se mi zdi. Dokazati moram svojo kredibilnost, strokovnost, pripravljenost in še kaj, da bom lahko čimprej lahko opravil strokovni izpit in se končno lahko potegoval za tapravo zaposlitev.
Danes me je na kavi neka gospa vprašala, od česa živim in sem ji odgovoril, da od prihrankov, miloščine staršev in babice. Seveda se ji ni zdelo fer, ampak obstaja še mnogo hujših krivic, ki se dogajajo in kakorkoli pogledam svojo situacijo, nimam razloga za jamranje. Izbral sem si ta poklic, predvsem zaradi veselja do dela z otroki. S strokovnega vidika sem bil pogosto bolj povprečen (predvsem pri fiziki), na vprašanje prijateljice pred leti, kako to, da ji ne znam razložiti nekaj v zvezi s kvantno fiziko, sem odgovoril, da nameravam biti v prvi vrsti pedagog in v drugi strokovnjak. Ni imela protiargumenta na ta odgovor. Pozneje sem uvidel, da morajo biti strokovnost (z vidika določenega predmeta) in didaktične metode tesno prepletene ter ustrezno uporabljene.
Pred meseci mi je na prijateljevi vselitveni zabavi po zgolj nekaj urah druženja neko dekle reklo, da bom dober učitelj na podlagi ne vem česa - mogoče ženske intuicije ... Začenjam z naslednjim verjetno najpomembnejšim korakom na poti do dobrega učitelja, še sreča, da imam tudi precej neformalnih izkušenj. Upam, da bom imel možnost na izbrani šoli pridobiti še manjkajoča znanja in kompetence za samostojno in kakovostno opravljanje učiteljskega poklica v prihodnosti!
