Po celem dnevu, ki smo ga preživeli z bratoma in bratrancem pri teti in njenem možu kot pomočniki pri krovskih delih smo ugotovili, da so geni pradeda tesarja v nas precej izraženi, ko smo se sprehajali po slemenu nove garaže, nameščali žlebove in vse kar spada zraven, vmes za sprostitev odigrali nekaj iger knockout-a in se greli na prijetnem pomladanskem soncu ter malo po četrti uri opečeni oddivjali s kolesi domov pod tuš in hitro na vajo pred večernim koncertom ob materinskem dnevu, s katerim smo matere razveselili in jim dokazali, da nekaj pa le je (in še bo) iz nas - tokrat predvsem z vidika razvoja lastnih talentov, najbolj pa sem ponosen na svojo najljubšo sestrico, ki mi je pred dnevi vneto razlagala, kakšno vlogo bo imela na tej prireditvi in je nisem najbolje razumel, kaj naj bi predstavila oziroma si nisem predstavljal, kako pomembna bo njena vloga in ko smo odpeli sem šel hitro po fotoaparat in v dvorani ravno ujel njen zadnji nastop, ko je suvereno brez napake pred vsemi zbranimi nekaj povedala in sem samo obstal, se usedel na stol in jo občudoval ter občutil neizmerno veselje in PONOS, ker punca raztura pri rosnih sedmih letih in nekako so vsi talenti ostalih članov družine skoncentrirani v njej, kar pomeni, da nas bo še velikokrat osupnila .
