ponedeljek, 20. januar 2014

hvaležnost

Prelistaval sem sveže izposojeno Kugyjevo knjigo s slikami iz Julijskih Alp in na eni izmed slik zagledal znano skalo z zahodnega dela Bohinjskega jezera. Dobil sem preblisk, da sem pred približno 15 leti po zgledu starejšega prijatelja nerodno skočil s te skale na glavco v 40cm globoko vodo in jo odnesel z ogromno buško in bolečinami v vratu. Ta dogodek se mi je po res dolgem času osvežil in spomnil sem se, da sem videl kar nekaj ozvezdij pred očmi ... Tudi marsikdaj pozneje bi se adrenalinski podvigi in neumnosti lahko končale s hujšimi posledicami, na srečo pa sem jo vedno odnesel v enem kosu.
Zlomljen bord. Bukev, februar 2010.

Po enem izmed teh dogodkov sem celo pripravil skavtski dogodek na temo hvaležnosti in osrednja misel le-tega je bila: "Če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala!" Pam Brown
Svojim vzgibom za aktivno življenje moram nekako ugoditi, sedaj z veliko večjo preudarnostjo in treznostjo. Najbolj sem hvaležen za življenje in trenutke, ko sem se zavedel, kako dragoceno je ne le zame temveč za vse, ki so (ste) tesneje povezani z menoj. Hvaležen sem in moram biti za vse sorte stvari, ljudi, dogodke ... Kajti na ta način se lahko zavem svojih omejitev, ostajam ponižen in osebnostno rastem.
Proti vrhu. Mali Triglav, april 2010.