Včeraj sem v lokalu dobil nagravžno kavo, ali je bila posledica nezainteresirane kelnarce ali neočiščenega avtomata ne vem ... V življenju sem jih spil že precej, ta je imela res slab okus. Prijatelj mi je rekel, naj dodam še en sladkor in bo bolje in je res bilo. Zjutraj sem med branjem knjige zavohal vonj kave, se nasmejal in dobil navdih za ubeseditev teh idej.
Spet mi je banalen dogodek dal misliti. Kavo sem dolgo zavračal, ker sem v njej videl zgolj izgovor za posedanje v lokalih in zgubljanje časa. Od nekdaj sem bil rad ob lepih dneh v naravi in pogosto je bila kava (ali kakšna druga) pijača na sporedu prepogosto. V času študija sem zaradi utrujenosti pričel sprva s pitjem rjavega in zelenega čaja, končal pa pri kavi, kot večina moje družine. Pri tem ne gre za vdajo ampak sem jo začel dojemati na drugačen način (prijatelji so mi to očitali, jaz pa sem odločitev argumentiral z nepotrebnim zabijanjem časa ... no sem ga pa zabijal na drugih področjih, ne v lokalih ;) ).
Greva na kavo? Se lahko oglasim na kavi pri tebi? ... in podobne fraze, ki pa se lahko razvijejo v marsikaj več, kar sem doživel nekega decembra, ko sem se oglasil pri prijatelju na pogovoru. Pozneje me je celo citiral v neki radijski oddaji. Po pogovoru sem izjavil: "Prišel sem na kavo, dobil pa veliko več." Takrat res nisem pričakoval takšnega pogovora in oguljena fraza se je pokazala v povsem drugi luči. Dobro, da jo imamo, vedno bo aktualna in razlog za druženje, tudi če bo kdaj slabšega okusa. :)
 |
| Najlepša postrežba kave. Knokke, Belgija, december 2012. |
(dodatki k kavi na sliki so bili okusnejši od kave same; sladoled, piškot in štiri vrste sladkorja, kava pa podobna naši beli - so jo pa zato "lepo" okrasili)
