Pred dnevi sem pregledoval statut neke mladinske organizacije, v katero sem (tudi) vključen. Je skupek uradnih besed, ki so za marsikoga precej nerazumljive in določajo formalni del organizacije. Namen te organizacije je povezovanje mladinskih društev na lokalnem področju ima tehtne in izvršljive cilje. Kot dolgoletni voditelj sem imel možnost videti in doživeti že mnogo realnih situacij, ki so s formalnim delom društva povezana predvsem v operativnih ciljih, za povrh sem imel opravka celo z neresničnim statutom ... (dolga zgodba). Vedno sem se sicer zavzemal za usmerjenost v praktičnost in izvedbo ciljev, statut oziroma priročniki pa so mi služili za izvajanje dejavnosti in izboljšanje svojih neformalnih kompetenc.
 |
| Kongres Gen 2. Castelgandolfo, Italija, januar 2009. |
Zadnje čase veliko premišljujem o marsičem, predvsem pa o prihodnosti. Na kaj bodo današnje odločitve vplivale in ali se bodo našli ljudje, ki bodo nadaljevali mojo (našo) vizijo? Mnogokrat se je že izkazalo, da ko se zgubita vizija in volja, sledi nazadovanje. "Utapljanje" v nostalgiji in opevanje zlatih časov ne pripelje daleč, kmalu se spet oglasi realnost. Sedanjost je tista, ki je pomembna, preteklost nas uči, v oziru pa je potrebno imeti prihodnost, ki je neznana in nepredvidljiva. Kakovostno delo v kakršnikoli realnosti je opazno navzven čeprav odziv ni vedno pričakovan. Kadar človek ne dobiva zadosti pozitivnih povratnih informacij, lahko zapade v apatijo in nerazumevanja; to vem, ker se mi je že večkrat zgodilo. Dolgo sem potreboval, da sem prišel do spoznanja, da sta vzgoja zdravega jedra skupine in delo z njim ključna ter da se ni vredno sekirati zaradi posameznikov, katerim kot voditelj veliko ponujaš in omogočaš, oni pa so neodzivni ali celo ignorantski. S temi sem se odkrito pogovoril, jim dal vedeti, da mi ni vseeno zanje in nekateri so s tem dobili dodatno spodbudo.
 |
| Timska igra - hoja po vrvi. Litija, december 2011. |
V preteklem letu sem bil pri vodenju skupin postavljen pred nekaj večjih odločitev, pri čemer sem ravnal intuitivno, na podlagi podobnih izkušenj in s premislekom oziroma posvetovanjem z drugimi. Nekatere so se izkazale za odlične, druge pa slabše. Za pomembne odločitve si je potrebno vzeti čas, pridobiti drugo mnenje ali pogledati z drugega vidika. Na ta način človek postaja bolj moder, preudaren in bolj dovzeten za morebitne spodrsljaje ter se jih nauči preprečevati. Pred dnevi sem imel možnost podati nevtralno mnenje nekomu glede študentske izmenjave, ki je v stanju zanosa vztrajal, da mora iti na izmenjavo. Na nek način sem v njem prepoznal sebe, saj sem v trenutkih vzhičenosti reagiral podobno in posledično (tudi) sprejemal napačne odločitve.
Glede dejavnosti, za katere želimo in se trudimo, da se po našem "času" nadaljujejo, potrebno je gledati daleč, občasno premisliti in prilagoditi cilje potrebam družbe oziroma skupine. Na ta način lahko kot posamezniki prispevamo k konstruktivnemu napredku le-te in samih sebe.
